Arhiv Značk: četrtkova brenčanja

Marija Mojca Pungerčar o umetnosti in domu

Marija Mojca Pungerčar nas je popeljala skozi otroštvo, mladost, umetniško pot in spomine. V organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja ter Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka smo gostili umetnico, ki je kljub ustvarjanju v Ljubljani in tujini z dušo in srcem še vedno močno povezana z domačo Mirno Pečjo.

Pogovorni večer v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka se je začel s pesmijo Pevskega zbora arhitektov Slovenije Arhivox, katerega članica je tudi Marija Mojca Pungerčar. Z zvenečim uvodom so ustvarili toplo ozračje za zanimivo umetniško pripoved.

Marija Mojca Pungerčar nas je popeljala po poteh ustvarjalnosti, navdiha in življenjske zgodbe.

Mojca je občinstvo popeljala skozi svojo življenjsko in umetniško zgodbo – od otroštva v Mirni Peči, obiskovanja takratne Osnovne šole Ivana Kovačiča Efenke, prvih ustvarjalnih poskusov in vplivov, ki so jo zaznamovali, do študija in življenja v tujini ter angažiranega umetniškega delovanja danes. Pogovor je obogatila z vizualno predstavitvijo in arhivskimi fotografijami, ki so še dodatno osvetlile njeno raznoliko ustvarjalnost.

V pogovoru z Brenčačico Špelo Zupan se je dotaknila tudi povezav z domačim krajem, ki jih je ohranila skozi različna ustvarjanja – denimo skozi fotografsko serijo Starša, v kateri je dokumentirala družinska srečanja. Predstavila je Singer, v katerem je povezala umetnost in lokalne šiviljske pesmi, ter družbeno angažirano pobudo Socialdress, kjer je ljudi spodbujala k sodelovanju skozi veščine šivanja. O vseh projektih je spregovorila iskreno, osebno in navdihujoče, med najbolj odmevnimi pa je izpostavila tudi Oblečene spomenike.

Mojčine besede so bile prežete s humorjem, modrostjo, čustvi in izkušnjami. Odkrito je spregovorila tudi o izzivih samozaposlenih v kulturi, ustvarjalnih blokadah in o vlogi umetnosti, ki je po njenem mnenju več kot zgolj izraz posameznika. Vidi jo kot vez med ljudmi, prostor ustvarjanja, zrcalo družbe in navdih za spremembe.

Besede so se prepletale s pesmijo, ko so zazveneli glasovi Pevskega zbora arhitektov Slovenije Arhivox.

Dogajanje so med pogovorom večkrat prepletli ubrani glasovi zbora Arhivox, Mojca pa se jim je pri pesmih z veseljem pridružila, kar je večeru dalo dodaten, čudovit pečat. Ob koncu večera je obiskovalce nagovorila še Mirnopečanka, avtorica in upokojena učiteljica Anica Levstik z ganljivim pismom Mojčinega brata Leopolda Pungerčarja, ki se dogodka zaradi drugih neodložljivih obveznosti žal ni mogel udeležiti.

Vzdušje je bilo lepo. Toplo, čustveno, pristno. Domače.

Mojci smo hvaležni za iskren pogled v ustvarjalno dušo in srčnost. Zahvala gre tudi pevkam in pevcem zbora Arhivox, Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, Občini Mirna Peč, čebelarju Rafku Cerovšku, vinarju Mateji Granda, podjetju NesLaser ter vsem ostalim, ki ste pomagali pri izvedbi večera in obdarovanju.

V mirnopeškem muzeju smo skupaj preživeli lep večer ustvarjalnosti, spominov in pesmi.

In nenazadnje – hvala vam, obiskovalci. Komaj čakamo, da se kmalu znova srečamo in podružimo. V četrtek, 29. maja, bomo razvajali brbončice na kulinaričnem doživetju “Mir na peč, dobru bo!”, v soboto, 21. junija, pa se dobimo na Poti Slakove in Pavčkove mladosti na pohodniško-kulturno-kulinarični poslastici ob občinskem prazniku.

Rezervirajte si datuma in dobrodošli, luštno bo!

Brenčači

Šentjernejski oktet v Mirni Peči

V zadnjem marčevskem četrtkovem večeru smo se zbrali v pisani avli Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči, kjer tokrat ni bilo zvonca ne malice, temveč le pesem, harmonija in prešerna volja, obogatena z gostovanjem Šentjernejskega okteta.

Šentjernejski Oktet oktet je pravi slovenski, predvsem pa dolenjski zaklad. Že več kot šest desetletij v njem ubrano pojejo, dihajo in se ob pesmi družijo možje, ki jih povezuje globoka ljubezen do slovenske glasbe. Zdi se, da jih le še gravitacija drži na tleh, sicer bi s svojimi glasovi že zdavnaj poleteli nad dolenjskimi griči.

Da pa vsak ton zazveni tako, kot mora, v oktetu skrbijo umetniški vodja Andrej Resnik, predsednik Darinko Makovec in vodja Gregor Smolič. Za uvod so nam zapeli “Slovenec sem” – tisto pesem, ki nas vsakič, ko jo slišimo, malce zravna v hrbtu in nam požene ponos po žilah. Nato so nas ponosno, iskrivo in z rahlo hudomušnostjo popeljali v prijeten večer.

V lepoto harmonij smo se ujeli do te mere, da so nam noge ali roke nehote poskakovale v ritmu, kar je opomnila in hkrati potolažila povezovalka večera, naša brenčačica Tatjana – kajti to je baje popolnoma normalen stranski učinek dobrega petja.

Večer je dodatno popestrila Lojzka Smith, ki jo je mojstrsko upodobila naša brenčačica Bernarda. Lojzka oziroma Louis se je po dveh letih vrnila iz Kanade v rodno Mirno Peč in z veliko duše ter kančkom dolarskega šarma dokazala, da ima Dolenjsko še vedno v srcu.

Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki ste omogočili, da je bil ta četrtek nekaj posebnega – in ne le še en četrtek v tednu.

Najprej hvala Osnovni šoli Toneta Pavčka, ki nam je odprla vrata in omogočila, da smo večer preživeli v prijetni avli. Posebna zahvala gre gospe Marti Lužar, ki je z naravnimi materiali in obilo ustvarjalnosti pripravila čudovito dekoracijo na odru.

Hvala Šentjernejskemu oktetu – koncertnemu vodji Gregorju Smoliču in vsem pevcem. Hvala za vašo predanost, za vsak ton, ki ste ga zapeli s srcem, in za energijo, ki ste jo prinesli med nas.

In največja zahvala vam, dragi obiskovalci, ki ste nas podprli s svojim obiskom in prispevkom. Ne bomo vas pustili predolgo samih! Člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči že snujemo nove dogodke za prihodnje mesece – da vam res ne bo dolgčas.

Aprila pripravljamo pogovorni večer z Marijo Mojco Pungerčar, maja vas bomo razvajali z lokalnim kulinaričnim doživetjem in junija gremo skupaj na pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti – ker ni lepšega kot gibanje s pridihom kulture in dobro malico.

Vse to in še več boste našli na naši spletni strani cetrtkova-brencanja.si, na Facebooku, Instagramu in seveda v naših brenčaških e-sporočilih – kajti brez njih bi bila vaša e-pošta precej manj kulturna.

Hvala, ker ste brenčali z nami!