V četrtek, 30. novembra, ob 19. uri vabimo v avlo Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči na potopisno predavanje novinarke Barbare Vidmajer in Mirnopečana Črta Jakliča.Popeljala nas bosta po brezmejni Namibiji, slikoviti državi rdečih sipin, eksotičnih živali, prostranih zalivov, veličastne pokrajine in nedotaknjene narave.
Namibija se je Barbari in Črtu vtisnila v nepozaben spomin. “Konec avgusta sva se v družbi še dveh prijateljev odpravila na dolgo načrtovano potovanje na sam jug Afrike – v Namibijo. Dobra dva tedna smo v lastni režiji raziskovali prečudovito državo številnih nasprotij in vmes prevozili 3400 kilometrov, večinoma po makadamu. Dnevi so bili vroči in noči mrzle. Na zahodu smo videli puščavo Namib, na severu pa obiskali nacionalni park Etosha s pestrim živalstvom in čudovito naravo. Kampiranje na strehi avtomobila je bilo pravo doživetje, ples in petje z nomadskimi plemeni pa prav tako. V Afriki čas teče drugače – sploh, če je v neposredni bližini lev!” sta v nekaj stavkih strnila izjemno izkušnjo.
Črt Jaklič na rdečih sipinah
Dogodek: Odkrivanje čudes Namibije
Predavatelja: Barbara Vidmajer in Črt Jaklič
Dan, datum in ura: četrtek, 30. november, ob 19. uri
Kraj: avla Osnovne šole Toneta Pavčka, Mirna Peč
Vstop je prost. Ni se potrebno prijaviti in ni vstopnine, hvaležni pa bomo za prostovoljne prispevke, ki jih bomo v celoti namenili za delovanje društva.
Organizator: Kulturno društvo Četrtkova brenčanja v Mirni Peči
Čare odkrivanja Namibije želita deliti z vami in skupaj z Brenčači vse prijazno vabita, da se nam pridružite na potopisnem popotovanju in zaužijete vsaj delček prekrasne dežele z jugozahoda Afrike. Začnemo ob 19. uri v avli Osnovne šole Toneta Pavčka.
Barbara Vidmajer v družbi slonov
Decembra bo v Mirni Peči veliko silvestrovanje
Prijazno vabljeni tudi na prihodnje brenčaške dogodke. V četrtek in petek, 21. in 22. decembra, bodo na Frati znova oživele jaslice, konec najbolj veselega meseca pa v Mirni Peči sledi silvestrovanje s priljubljenimi Čuki. Na velikem odru bodo “pristali” v četrtek, tokrat zadnji v letu 2023. “Zzzabava s Čuki” bo 28. decembra, pa praznične stojnice ter pijača in jedača bodo tudi.
Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si in se prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.
Martin Golob, znan po svoji toplini, dobrem srcu in izjemnem smislu za humor, je v Mirni Peči znova dokazal, da je upravičeno zelo priljubljen. Pristen, odprt, svež in zabaven sogovornik je skozi pogovor odkrito in iskreno poudarjal, kako zelo veliko mu pomeni vera in kako izjemno rad ima ljudi. In ljudje ga imajo radi nazaj.
V Mirni Peči je bil čudovit literarni večer, ki je v športno dvorano ob Osnovni šoli Toneta Pavčka privabil številne obiskovalce. Glavna gosta večera sta bila priljubljeni župnik Martin Golob in avtor knjižne uspešnice “Na spletni prižnici” Lojze Grčman.
Za mladim katoliškim duhovnikom Martinom Golobom je že nekaj let javnega delovanja, v katerem je preko spleta in v živo nagovarjal številne sledilce, delil svoje izkušnje iz časa epidemije in razpravljal o bistvenih vsebinah krščanske vere. Njegov pristop je osvežil duhovniški poklic in ga približal sodobni publiki. Tudi s knjižno uspešnico “Na spletni prižnici”, ki je nastala v ustvarjalnem sodelovanju s pronicljivim in navdihujočim novinarjem in avtorjem Lojzetom Grčmanom.
Martin Golob in Lojze Grčman sta bila iskriva sogovornika, polna lepih naukov, pozitivne energije, navdiha in radosti.
Pogovor z obema glavnima gostoma, ki ga je iskrivo povezovala Brenčačica Simona Lužar, je bil poln optimizma, veselja in navdihujočih misli, ki so jih dopolnile prelepe pesmi cerkvenega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča. Večer se je zaključil tako kot je prav in lepo – z blagoslovom in zahvalami ob zvenečih melodijah “Pesmi za lahko noč”.
Literarni večer v Mirni Peči ni bil le še en dogodek. Bilo je praznovanje skupnosti, vere in kulture, ki je združila ljudi v skupnem pozitivnem razmišljanju ter pustila neizbrisen pečat. In čudovit zaključek nikakor ni bil tudi konec. Oba glavna gosta sta že bila v Mirni Peči in se bosta rada še vrnila. Dobra človeka med dobre ljudi. Dobrodošla, veseli smo vaju bili in vaju bomo tudi v prihodnje!
Hvala Martin Golob, Lojze Grčman, cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča, Založba Druzina.si, Aleteia Slovenija, Občina Mirna Peč in PGD Mirna Peč. Hvala seveda tudi obiskovalcem. Skupaj smo preživeli čudovit večer, napolnjen z lepimi nauki, pozitivno energijo, zvenečo pesmijo in radostjo. Hvaležni smo.
Vsak lep dogodek nam vpliva veselje in daje zagnanost za prihodnje brenčaške dogodke, na katere vas prijazno vabimo. V četrtek, 30. novembra, se obeta izjemno potopisno predavanje Barbare Vidmajer in Črta Jakliča, ki nas bosta popeljala po slikoviti Namibiji. Več o odkrivanju čudes Namibije si lahko preberete TUKAJ.
Na polno bomo brenčali tudi decembra. V četrtek in petek, 21. in 22., bodo na Frati znova oživele jaslice, konec leta pa v Mirni Peči sledi silvestrovanje s priljubljenimi Čuki. Na velikem odru bodo “pristali” v četrtek, tokrat zadnji v letu 2023. “Zzzabava s Čuki” bo 28. decembra, pa praznične stojnice ter pijača in jedača bodo tudi.
Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si in se prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.
Zadnji počitniški dan v Mirni Peči je bil brenčaško-mijavkasto zabaven. Otroci in tudi odrasli smo se zabavali in nasmejali ob ogledu štirih kratkih slovenskih risank o mačjih dogodivščinah ter se imeli nadvse lepo.
Otroci, starši, babice in dedki smo na kino matineji uživali ob ogledu štirih slovenskih risank s simpatičnim Mačkom Murijem in prijatelji v glavnih vlogah. Navihani mačkoni, ki so se porodili v domišljiji pisatelja Kajetana Koviča, so oživeli v domišljijskem animiranem svetu miniserije Muri. Ustvarjalci so navdih črpali tudi iz pesmi Nece Falk in Jerka Novaka, ob katerih mnogi radi prepevamo, plešemo in uživamo že od ranega otroštva.
V telovadnici stare mirnopeške šole smo si ogledali štiri slovenske mini serije o Mačku Muriju in njegovih mačjih prijateljih – Maci, Čombeju, Mijalku, Mikiju, Lizi, Falotu …. V uvodnem delu smo spoznali Murija v težavah, ker je pozabil na Macin rojstni dan. V drugem delu se je njegov sprehod do glavnega trga nepričakovano zapletel. Iskal je in na koncu vendarle našel način, da je lahko še pravočasno prispel na trg na zmenek z muco Maco. V tretjem delu sta se lačna Muri in Maca odpravila v restavracijo Črni maček, kjer je kuhal najboljši kuhar Žane. Ampak … v Črnem mačku je “strašilo” in hecni zapleti so se kar vrstili. Zadnji del je bil v znamenju športa. Na Mačjem stadionu se je odvila razburljiva nogometna tekma. Mucki s kapetanom Murijem za čelu so se pomerili z Mačkoni, ki so presenetili z novim kapetanom – mišičastim Falotom. Slednji pa je imel v tačkah celo vrsto zvijač, s katerimi je želel Muckom preprečiti zmago. A na koncu se je seveda vse lepo in srečno izteklo, saj je Muri iznajdljiv, sposoben in pameten ter ima zelo dobre prijatelje, ki so vedno pripravljeni pomagati.
Otroci, starši, babice in dedki smo se odlično zabavali ob ogledu miniserij Muri.
Da so iznajdljivi, sposobni in pametni, so dokazali tudi mirnopeški otroci, ki so eden za drugim pravilno odgovarjali na nagradna vprašanja o Muriju in prijateljih ter o mačjih predočih kosmatincih nasploh. Brenčaško-mačja kino matineja pa je imela tudi dobrodelen pridih. Močno nas namreč pretresajo zgodbe prizadetih v poplavah in neurjih, zato smo člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči sklenili vsaj malo pomagati. S pomočjo obiskovalcev in podpornikov. Vse zbrane prostovoljne prispevke na Kino otroški matineji Maček Muri bomo namenili družini, ki je utrpela škodo med divjanjem narave. Trenutno še ne vemo, komu bodo šli, vemo pa, da v prave roke. O vsem vas bomo transparentno in sproti obveščali, za vsak prispevek pa se vam najlepše zahvaljujemo iz srca.
Brenčači bomo tudi na prihodnjih dogodkih vsaj del prispevkov namenjali prizadetim in prav tako pomagali na druge načine. Obljubljamo, da bo v brenčaški družbi vedno znova lepo ter vsi navdahnjeni snujemo nova in zanimiva doživetja. Spremljajte nas naFacebookinInstagramprofiluČetrtkovabrenčanjav Mirni Peči ter na spletni strani www.cetrtkova-brencanja.si. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.
Legendarni Gojmir Lešnjak – Gojc, Jaša Jamnik in VIS d’Dohtars so z glasbeno satiro “Moj živòt je ROKentROL” do solz nasmejali občinstvo v Mirni Peči.
Med glasbeno komedijo “Moj živòt je ROKentROL” smo se v športni dvorani ob Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči krohotali, ploskali, vzklikali in jokali … od smeha. Na svoj račun smo prišli vsi, ki znamo razmišljati s svojo glavo. Privrženci kakovostne glasbe rock in praktično vseh drugih zvrsti ter ljubitelji neizprosnega humorja. Od starosti S pa vse do XXL.
Gojmir Lešnjak – Gojc se je v uprizoritvi rock satire prelevil v pevca in se je sprehodil skozi 13 avtorskih songov različnih glasbenih zvrsti. A koncert ni potekal najbolj gladko. Vedno znova in znova so ga namreč zmotili različni vsiljivci. Odrsko jih je upodobil Jaša Jamnik, ki se je kot hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … zapletel v najrazličnejše nesporazume in spore z vsemi nastopajočimi. Vse skladbe iz pestre palete rocka, bluesa, countryja, popa, reggaeja, swinga, rapa, funka … so v živo izvajali preverjeni glasbeniki VIS d’Dohtars v sestavi: kitarski virtuoz Robert Pikl, izjemni Jože Hauko na basu, udarni Peter Ogrinc na bobnih ter briljantni klaviaturist in glasbeni vodja Miran Juvan.
Glasbena komedija “Moj živòt je ROKentROL” v produkciji Smejmo se je izkazala za svež in aktualen gledališki dogodek, ki govori o življenjski metamorfozi rock generacije. Ponudila je neobičajen premislek, obračun in povzetek slehernika pred vstopom v “zrelo” življenjsko obdobje. Dodatno “začinjena” s humorjem in samoironijo je mojstrsko postavila neizprosno zrcalo realnosti družbi, svetu in vsakemu izmed nas posebej.
Edinstveni, nepozabni in enostavno najboljši Gojmir Lešnjak – Gojc z Jašo Jamnikom in VIS d’Dohtars so z glasbeno komedijo “Moj živòt je ROKentROL” nasmejali občinstvo.
Hvaležni smo za večer poln smeha, razmisleka in kakovostne glasbe. Hvala, obiskovalcem, Občini Mirna Peč, Osnovni šoli Toneta Pavčka in cvetličarni Hiše Cesar. Hvala gasilcem PGD Globodol, Tadeju, Simonu, Juriju. Hvala Marjanu Parklju in Primožu Novljanu za pokošen travnik ter hvala Timoteju Rudolfu, Alešu Kupljeniku in Urošu Avscu za “mišice” po dogodku. Hvala tudi vsem drugim, ki ste pripomogli k tako lepemu dogodku. Predvsem pa hvala vam, ki nas spremljate ter nas spodbujate in navdihujete, da za vas vedno znova in znova navdušeni snujemo nove dogodke.
Nastopajoči so nas v smehu popeljali skozi življenje, satiro, raznovrstne melodije in spomine. Večer in praznik Občine Mirna Peč sta se tako zaključila čudovito lepo, z dobro glasbo in obilico smeha. Želimo si in stremimo, da bi bilo veselo tudi v prihodnje, za kar se bomo potrudili. Navdihnjeni smo za vas in tudi po tretjem junijskem vikendu ne bomo počivali.
Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.
Za nami je prvi januarski dogodek, ki smo ga pri Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči lahko pripravili v živo. V preteklih dveh januarjih nam je “štrene mešala” korona, ki pa smo jo tokrat vendarle ugnali ter vsi zdravi in polni pozitivne energije organizirali brenčaški ljudski večer s Folklorno skupino Kres.
Če smo leto 2022 zaključili z novejšo Pesmijo o prijateljstvu, smo v brenčaški družbi v novo 2023 vstopili s prvinskimi ljudskimi melodijami in plesom. Plesalci, pevci in glasbeniki Folklorne skupine Kres so nas v Mirni Peči vse skupaj nostalgično popeljali v preteklost s tradicionalni pesmimi in plesi posameznih dežel.
Folklorna dediščina je bogata in lepa, razvila se je sčasoma, spontano, naravno. Sama in nihče je ni “izumil”. V dragocenih ljudskih pesmih so pogosto ohranjene značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Z njimi so nekoč in se še dandanes prenašajo zgodbe iz kraja v kraj in iz roda v rod. So način izražanja, sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Pomembno je besedilo, melodija se mu prilagaja in mu sledi. Pri plesu pa je običajno v ospredju skupina, ki lahko izbere ali spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo.
Najbližje folklorno društvo, ki skrbi, da ljudski ples ne odide v pozabo, nam je Folklorno društvo Kres iz Novega mesta. Člane društva, ki šteje skoraj pol stoletja, poleg kakovosti in visokega nivoja izvajanja povezujeta dobra volja in ljubezen do ljudskega izročila. Več kot 130 članov je vključenih v dve otroški, mladinsko, vodilno, mlajšo veteransko, godčevsko in tamburaško skupino ter v pevski sestav Li-La.
Plesalci Folklornega društva Kres so se zavrteli, zaigrali in zapeli.
Tokrat so nas počastili z nastopom, med katerim je več kot 150 obiskovalcev v avli Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči občudovalo in uživalo v njihovi pevsko-plesni predstavi. Po uvodu, v katerem smo Brenčači na kratko opisali nastanek ljudskih plesov in orisali zgodovino novomeške skupine Kres, so člani in članice tamburaške sekcije melodično in usklajeno zaigrali in zapeli dve ljudski pesmi. Pet parov plesalcev v različnih narodnih nošah je zaplesalo, zatem pa je sledilo presenečenje.
Skozi vrata je prikorala lepa, fina dama s kovčkom in v dragem krznenem plašču. Louisa. Tako je povedala, da ji je ime. Razložila je, da je Štefova sestrična iz daljne Kanade, ki se je vrnila v domače kraje po dolgih, dolgih letih. Kar malce je bila izgubljena. Pred skoraj pol stoletja, ko je bila nazadnje v Mirni Peči, ni bilo tako lepe in moderne osnovne šole. Kmalu bi se izgubila, a je imela na srečo dobro vodstvo in sposobnega, privlačnega voznika, ki jo je varno pripeljal na cilj.
Pohvalila se je, da jo je na Brniku pobral “en joung in sexy taksidrajver”. Nemudoma sta se ujela. Želela sta se ustaviti “na enem kofi vit milk”, a so bile gostilne zaprte in Lousia ni mogla nikjer zapraviti svojih veliko, veliko kanadskih dolarjev. Tudi hecnega hišnika Štefa ni bilo, čeprav sta bila dogovorjena za srečanje. Je pa našla brenčaško skrinjico s prostovoljnimi prispevki in vanjo radodarno odložila vse kanadske dolarje. Nato je vsa vzhičena znova odhitela k svojemu lepemu “taksidrajverju”, z razlago in pod pretvezo, da bosta skupaj celo noč iskala izgubljenega Štefa.
Louisa je neuspešno iskala bratranca Štefa in gostilno, v kateri bi lahko zapravila svoje dolarje.
Zatem so na oder znova stopili Kresovci in pod taktirko tamburašev je zadonela lepa melodija. Umetniška vodja Folklorne skupine Kres, Branka Moškon, je nato predstavila vseh pet narodnih noš, v katerih so plesalci predstavili zvrst ljudske umetnosti: dolenjsko, belokranjsko, prekmursko, štajersko in zgornjeposoško.
Lepo smo se imeli. Da je ljudska glasba res del vseh nas, se je več kot izkazalo tudi na Večeru s Folklorno skupino Kres. Občinstvo je ves čas prepevalo z nastopajočimi in se pozibavalo ob poskočnih, veselih ljudskih ritmih. Rajali, prepevali in plesali bomo tudi februarja, ko vas lahko že povabimo na pustno povorko in rajanje. Dobimo se na pustni torek, 21. februarja, pred mirnopeško cerkvijo sv. Kancijana. Točno uro še sporočimo. Vse šemastepa že pozivamo k lovom za kostumi, da boste tudi vi dragoceni del letos že druge in zatorej tradicionalne pustne povorke v Mirni Peči. Naj vam še zaupamo skrivnost – slastni krofi bodo za vse maškare, luštne nagrade pa le za najbolj izvirne.
Pustno rajanje v Mirni Peči februarja 2022
In še – če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si.
Na decembrsko Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom je na obisk v Mirno Peč iz daljnih severnih dežel prispela tudi teta Zzzima, ki je s seboj prinesla pravljičnost, čarobnost, veselje, srečo in ljubezen. Obiskovalcem je pripovedovala pravljico s čudovitim sporočilom o prešernih in po srcu neizmerno dobrih Mirnopečanih.
Teta Zzzima
Po Zzzabavi so številni izrazili željo, da bi pravljico znova slišali ali prebrali. Brenčači smo se zato pogumno podali na sever in po dooolgem potovanju polnem pustolovščin prispeli do pravljičnega domovanja tete Zzzime. Vsa navdušena nas je sprejela ter nas pocrkljala s šmornom in vročim kakavom s penicami. Zatem nam je predala knjigo s pravljicami v upanju, da se zgodba o prešernih Mirnopečanih sliši daleč, daleč, daleč in da se vsenaokrog širijo široki nasmehi. Spodaj si jo lahko preberete v celoti:
Prešerni Mirnopečani premagali zlovoljnega Zzzeva
Pred davnimi, davnimi časi so v prelepem kraju, obdanem z razgibanimi griči in vinogradi, rodovitnimi polji, urejenimi naselji in hišicami živeli prijazni in dobrovoljni ljudje. Vsi so se imeli radi in so si med seboj nesebično pomagali.
Kmetje so prijateljem orali vrtove, kmečke gospodinje so pekle praznično potico za starejše sosede, gasilci so gasili, prenavljali, dostavljali, mirili … Župljani so molili in v dobro priporočali čisto vse ter pomagali vsem pomoči potrebnim. Vinogradniki so ljubeče obdelovali trte, ribiči so hranili ribe in čistili brežino Temenice. Čebelice in Rožmarini so zveneče prepevali in harmonikarji so širili prešerne viže. Brenčači so vsak zadnji četrtek v mesecu prirejali družabne prireditve in še mnogi, mnogi Mirnopečani so bili dejavni v želji razveseljevati in pomagati.
Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči. Vsi so živeli v sožitju in so si vselej priskočili na pomoč, kjer so le lahko. A nekega dne se je življenje nepričakovano korenito spremenilo. Kot strela iz jasnega je v kraj nepovabljen vdrl zlovoljen baciljak z imenom Zzzev. S “korono” na ogromni glavi se je kot blisk nesramno dokopal do vsega in se polastil prav slehernega prebivalca. Ljudstvo si je bilo čez noč prisiljeno nadeti maske.
Zzzevov glavni cilj je bil za vedno zakriti prelepe nasmehe zadovoljnih mirnopeških ljudi in na poti k uresničitvi cilja ni izbiral sredstev. Lomastil je po šoli in vrtcu, po občini, v muzeju, v cerkvi, pri zdravniku in zobozdravniku, v cvetličarni, pri frizerju … Celo za šank si je drznil! Mislil je, da bo z vseh ustnic za veke vekomaj izbrisal smehljaje in da bodo vsi postali zlovoljni. Taki, kot je bil on sam.
A prešerni Mirnopečani se niso dali in so se še naprej smejali ob vsaki priložnosti. Odprtih src so v vsem opazili vse drugo kot zlovoljnost. Videli so samo lepo v bližnjih, prijateljih, sorodnikih, sosedih, mimoidočih. Videli so prijazne in tople oči, navihano vihanje noskov, miganje koničk ušesk in napenjanje polnih, srečnih ličk.
Veselja, sreče in nasmehov kljub Zzzevovemu delovanju in zzzaščitnim maskam ni bilo mogoče skriti. Bili so povsod naokoli in … bili so strašno nalezljivi! Že navsezgodaj zjutraj ga je prejela Ema ob prihodu v pekarno po omamno dišeč kruh. Na poti k babici ga je podarila sosedi Anici in sošolcu Žanu. Anica ga je predala dalje Mojci, Simoni, Maksu, Uli in Špeli. Žan je z njimi razveselil Tatjano, Draga, Nejca in Bernardo. Vesela množica je nasmehe razdelila med Aleše, Domne, Ksenije, Janeze, Mije, Mirane, Andreje, Milene, Sonje, Uroše … in oni so delili dalje in dalje in dalje in dalje …
Veselje se je bliskovito širilo in ob koncih dneva je bila vedno na široko nasmejana cela Mirna Peč ter vse okoliške vasi in naselja. Tako je bilo dan za dnem in čemeren Zzzev je sčasoma obupal. Razočaran se je obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen od srca nasmejal. Njegova zlovoljnost je za vekomaj izginila v deželo pozabe. Nalezljivi nasmehi pa še dandanes razveseljujejo vse dobre ljudi po Mirni Peči in daleč naokoli.
No … Zdaj se še vi ozrite okoli sebe. Podarite nasmeh ljudem ob vas in naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023!
Za zabavo in kulturo bomo poskrbeli mi. Namreč, v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči nikdar ne počivamo. Vseskozi neumorno snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve. Če želite prvi izvedeti, kdaj, kje in zakaj vas bomo znova povabili v brenčaško družbo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si.
Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči na “Zzzabavi s Čuki in prazničnim sejmom”. Ljudje smo se zbrali, zaplesali, zapeli, se poveselili in veselo nazdravili za srečno novo leto. Veliko nas je bilo. Vsi smo se radostno nasmejali drug drugemu ter širili pozitivno energijo po mirnopeški dolini in daleč naokoli.
Na “Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom” je iz daljne Ledene dežele pripotovala teta Zzzima, najboljša prijateljica dedka Mraza in babice Mraz. Pripovedovala je čudovito pravljico o dobrih mirnopeških ljudeh, ki so s skupnimi močmi premagali zlovoljnega baciljaka Zzzeva. Njegov nesramni cilj je bil za veke vekomaj izbrisati nasmehe z ustnic prešernih Mirnopečanov. A prijazni ljudje se niso in niso dali. Zzzevu na koncu kljub trmastemu vztrajanju ni preostalo drugega, kot da se je razočaran obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen še sam od srca nasmejal.
Široko, od ušes do ušes, so bili na odru nasmejani tudi priljubljeni Čuki. S številnimi uspešnicami so naredili pravi žur. Najprej so s plesalko razveselili predvsem otroke, na oder iz občinstva privabili harmonikaše, pevce in plesalce. Med drugim so zapeli kultne Krokodilčki, Sankaška polka, Rdeča mašna, Mal’ naprej pa mal’ nazaj, Komar, Greva gor v hribe … Zaključili so s prelepo Zgodbo o prijateljstvu, ki so jo na odru zapeli skupaj s člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči.
Dogodek smo organizirali Brenčači ob sofinanciranju Občine Mirna Peč in ob pomoči naših zvestih pomočnikov. Hvala. Posebno najlepša hvala gre tudi Osnovni šoli Toneta Pavčka, gasilcem PGD Jablan in PGD Hmeljčič, Kritinam Majde, Justini Drenik, hišniku Marku Matohu, Dejanu Dularju, Sabini Kovačič, Mojci Lužar ter sposobnim in okretnim natakarjem za brenčaškim točilnim pultom. Hvala podpornikom društva in hvala čisto vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je silvestrovanje na prostem v Mirni Peči tako čudovito uspelo. Hvaležni smo.
Hvala tudi ponudnikom odlične hrane in pijače. Slastne hamburgerje in pregrešno dober šmoren s sladoledom so na zzzabavi pekli chefi Cateringa Kukman. Sladokusce so prav tako pocrkljali novomeški skavti z debelo namazanimi palačinkami ter Matej iz Sašinih butičnih sladic s svežimi kokicami in šmornom. Brenčači s pomočniki in Peter s Pivovarne Cesar pa smo z okrepčilno pijačo poskrbeli, da se grla niso osušila.
Raznolika je bila tudi ponudba na prazničnih stojnicah, kjer so slovenski rokodelci upravičeno ponosno razkazovali sadove svojega ustvarjanja in dela. Med njimi so bili izdelki iz lesa in konoplje, ekološki pridelki, zimske kape s krznenimi cofki, ročno šivana dela, naravna kozmetika in mlečni izdelki. Ustvarjalci, pridelovalci in predelovalci so znova dokazali, kako dragoceni so znanje, domišljija, kreativnost, ideje ter predvsem pridno, predano in trdo delo. Tudi njim hvala iz srca.
Obenem zelo hvala seveda Vam, obiskovalcem. Za Vas se trudimo in se bomo tudi vnaprej. Imamo le eno skromno željo – če bi lahko tudi v prihodnje radodarno delili nasmehe ljudem okoli vas. Naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023! Za zabavo bomo poskrbeli v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči. Polni idej smo in odločeni smo, da jih nekoč udejanjimo. Da … zagotovo se bomo tudi v prihodnjem letu v Mirni Peči trudili popestriti zadnje četrtke v mesecu.
Če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše čisto sveže spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v brenčaški družbi vsak zadnji četrtek v mesecu! Se vidimo!
Nina Mikec in Primož Tomažič sta v Mirni Peči pripravila slikovit moto potopis, med katerim sta okoli 80 obiskovalcev popeljala po zanimivem baltskem trojčku.
Navdušena motorista Nina Mikec in Primož Tomažič sta se na moto pustolovščino po Litvi, Latviji in Estoniji odpravila konec poletja 2020, tik pred vnovičnim zaprtjem meja ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Časi so bili negotovi in do zadnjega dne pred odhodom nista vedela, kakšne omejitve, morebitne karantene in druge ovire ju čakajo na poti. A na srečo se je vse izteklo po načrtih in sta 22. avgusta vendarle krenila od doma. Pot ju je vodila čez Madžarsko, Slovaško, Poljsko in preko treh baltskih držav – Litve, Latvije in Estonije – ter nazaj.
Primož Tomažič in Nina Mikec
V 17 dneh popotovanja sta prevozila 6.099 kilometrov in vmes doživela marsikaj lepega, zanimivega, zabavnega, a tudi nepredvidljivega. Na poti ju je neštetokrat zmočil dež ter sta si morala “stokrat dnevno” obleči in sleči dežno opremo. Baltsko muhasto vreme in lega namreč ne dopuščata pravega poletja in vročine; naokoli ni hribov in gora, temveč ravnine z redkimi nizkimi vzpetinami z največ okoli 300 metrov nadmorske višine.
Litva, Latvija in Estonija verjetno delno tudi zaradi klime niso ravno znane kot turistične, čeprav imajo po pripovedovanju Nine in Primoža veliko za pokazati. Očarali so ju čudovita narava in številni parki na prostem z raznovrstnimi tematikami. V njih na ogled stojijo rokodelske lesene umetnine v obliki škratov in čarovnic ter tradicionalne starinske vasi, kot so bile nekoč. Lepe so se jima zdele značilne vetrnice in svetilniki, peljala sta se mimo mnogih štorkljinih gnezd in se sprehodila po ukrivljeni peščeni sipini Kurska kosa.
Mirnopeška občinska sejna soba je bila polna obiskovalcev.
Potepala sta se po neskončnih peščenih plažah s številnimi školjkami, kjer nista našla čisto nič jantarja. Videla sta pokopališča s posebnimi lesenimi spomeniki v obliki rož in živali ter v litvanski Vilni vstopila v Užupis – republiko, ki jo opisujejo z besedami svobodni duh, umetniško ustvarjalno pa tudi skvoterstvo. Obiskala sta številne zgodovinske muzeje in razkrila, da imajo vse tri baltske prestolnice spominske muzeje žrtvam KGB-ja. Enega sta si ogledala v latvijski Rigi, ko sta se v “hiši na vogalu, iz katere v tedanjih časih sovjetskega režima nihče ni prišel živ” s spoštljivostjo sprehodila po nekdanjih zaporniških celicah, sobah za zasliševanje in mučilnicami. V njih so zaporniki preživljali svoje zadnje dni.
V estonskem Talinu sta se v najstarejši lekarni v Evropi spraševala, kaj neki so zdravili z jelenovim penisom. Na tržnicah sta pasla oči na pisanih stojnicah s piškoti na kilograme, z lokalnimi specialitetami, kot so suhe ribe in lignji ter ogromno vložene zelenjave, s poceni in slastnimi borovnicami in brusnicami ter z dragocenim jantarjem. Pogumna Nina se je okopala v bolj hladnem kot toplem Baltskem morju in je bila strašno navdušena, ko je v Estoniji končno privozila do vasi z imenom Nina. V najlepši spomin pa so se jima vtisnila prostrana močvirja, poraščena z reso, mahovnicami in borovnicami, v objemu katerih sta ob pogledu na tisočera jezera občudovala nepozabne živo ognjene sončne vzhode.
Eno od močvirij s tisočerimi jezerci
Z motorističnega vidika so ju “(rahlo negativno) presenetile ceste, saj so vse ravne in z izjemo glavnih prometnic vse makadamske“. Kot navdušena motorista sta zato komaj čakala kakšno krožno križišče, da sta na poti lahko končno naredila ovinek ali dva. Pred vhodom so ju pričakali veliki napisi z imenom bližajočega se mesta in večkrat na poti sta naletela na “središče Evrope”. Med potovanjem se je neko jutro Primožu pokvaril motor. Zaplet sta rešila s pomočjo s seboj pripeljane servisne opreme in ustrežljivega prodajalca v trgovini z motoristično opremo, ki ju je preusmeril v prodajalno z akumulatorji. Sicer pa nista imela večjih pretresov z izjemo manjše nesreče na parkirišču, ko je voznica pri vzvratni vožnji podrla njuna motorja. Tudi posebnih koronskih ukrepov ni bilo, bi si pa s predolgim fotografiranjem pred mejno tablo z Estonijo skoraj prislužila 14-dnevno karanteno.
Srečo sta imela s sprotnim izbiranjem prenočišč preko spletne platforme Booking. Čeprav včasih vsaj na prvi pogled ni bilo videti ravno obetavno. Spala sta namreč tudi v na zunanji videz neugledni hiši, ki je na njuno veselje v notranjosti vendarle skrivala lep obljubljeni apartma. V najetem bungalovu sta se navihano muzala na terasi, ki je nudila pogled na pokopališče, in se kar nekajkrat sredi noči zabavala ob glasnih zvokih strastnih užitkov, ki so se širili iz sosednjih soban. Sicer pa – kot sta pojasnila – na potovanju za počitek ne potrebujeta veliko, “samo posteljo, kopalnico in kuhinjo“. Zato, da se naspita, osvežita in si lahko kaj dobrega pripravita.
Kirju koer v prevodu pomeni “sledilni pes” in je tradicionalna estonska sladica.
Včasih sta kuhala po prihodu na cilj, še raje sta poskušala lokalne dobrote. Primož je bil bolj zadržan ter je prisegal na preizkušene klobase in salame, medtem ko je Nina vselej poskusila tradicionalno. Jedla sta drugače. Zagrizla sta v posušene kuhane ribe in celo v narodno jed iz baltskega slanika in slanice z močnim vonjem po strohnelem. Jedla sta temen ržen kruh, “ki zdrži 14 dni“, losovo juho, kibinai, maizes zupo, kirju koer, kuhoke … in ob večerih po prihodu na cilj pila pivo in nizko alkoholno pijačo kvas. Del okusov – sladki maizes zupo in kirju koer, mesne žepke kibinai in skutne ploščice kohuke – sta ponudila obiskovalcem potopisnega predavanja. Večini so bili prigrizki všeč, o čemer so ob koncu pričali prazni pladnji, skodelice in kozarčki.
Prekaljena motorista in popotnika sta pustila vtis. Pričakovano, seveda. Zanimiva sogovornika sta polna izkušenj in užitek ju je bilo poslušati. Na motorju preživita praktično vse proste dni v letu; med cestnimi ovinki dopustujeta že od leta 2010, ko sta se vsak s svojim motorjem prvič odpravila na skupno daljšo pot. Do sedaj sta prevozila praktično celotno Evropo z izjemo Skandinavije in Anglije. Večkrat sta obiskala balkanske države – Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo – ter otoke Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Letos sta prispela vse do praga Azije – Carigrada -, kjer sta okusila še malo Turčije.
Slikovit mestni trg
Misli jima neutrudno uhajajo v načrte za prihodnje moto pustolovščine. Zavedata se, da je pot okoli Črnega morja zaradi vojnih razmer žal nemogoča, želita si ogledati Skandinavijo oziroma pot na Nordcap, kar pa je zanju trenutno cenovno in časovno precejšen zalogaj. Da, še veliko, veliko imata za povedati, pokazati in za doživeti. Upamo, da se nama nekoč znova pridružita, do tedaj pa jima želimo mnogo brezskrbnih in doživetja polnih moto pustolovščin.
Moto popotovanje po Baltskem trojčku smo pripravili v sodelovanju z Europe Direct Novo mesto in Občino Mirna Peč. V Društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči radi sodelujemo ter seveda dalje snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve tudi v prihodnje. V najbolj veselem mesecu skupaj s starši drugošolcev verouka v ponedeljek, 5. decembra, prijazno vabimo na miklavževanje, v četrtek in petek, 22. in 23. decembra, pa z Domom Frata na ogled živih jaslic. Leto bomo v Mirni Peči zaključili z velikim koncertom priljubljenih Čukov z animacijo za otroke in s prazničnim sejmom, ki bo na zadnji četrtek, 29. decembra.
Decembra prijazno vabljeni na Čuke!
Če želite prvi izvedeti, kje se lahko znova prijetno družimo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Vedno znova se veselimo snidenja z vami,
Zadnji oktobrski četrtek smo povabili na ustvarjalni dogodek “Pozzzdravljena jesen”. Priredili smo prvi izbor najlepših mirnopeških jesenskih dekoracij, ki smo jih zatem razstavili na vidnih mestih po Mirni Peči.
Pred vrtčevsko enoto Polonca v Mirni Peči se je skupno zvrstilo okroglih 20 čudovitih in domiselnih jesenskih dekoracij povečini iz naravnih materialov. Tričlanska komisija z izjemnim čutom za lepo v sestavi mirnopeškega županaAndreja Kastelica, ravnateljice Osnovne šole Toneta Pavčka Majde Čengija ter nadarjene ustvarjalke in upokojene vzgojiteljice Marte Lužar je preverjala in ocenjevala izvirnost, upoštevanje pogojev in estetiko. Imeli so izjemno težko nalogo izbrati najlepše med najlepšimi, a jim je na koncu vendarle uspelo.
Prvo nagrado v kategoriji skupinskih dekoracij – slasten pladenj sladkih dobrot Pekarne Mirna Peč in brenčaškega medveda – so prejeli šolarji 2.a razreda pod mentorstvom učiteljice Staše Hočevar Zajc. Pri izdelavi “Botre jeseni” so bili pozorni na čisto vsako še tako majhno pozornost, na usklajeno barvno razgibanost in na uporabo čim več naravnih materialov. Prva nagrada za posamični izdelek – drugi brenčaški medved – je šla v roke četrtošolca Martina Parklja, ki je iz buč, koruznih storžev in lesa ustvaril hecno in domiselno dekoracijo “Ata pa mama”. Drugouvrščeni Matevž Perpar Zupan je na slikarskem platnu iz listov, vejic, koruze in naravne barve iz kurkume uprizoril nočni gozd z netopirji, ježkom in lunico na nebu, Alenka Lužar pa je slavila kot tretja s “Sramežljivim škratom” iz živobarvnega listja.
Brenčači vsem nagrajencem iskreno čestitamo ter se zahvaljujemo članom komisije in sponzorjem nagrad – Pekarni Mirna Peč za okusne in omamno dišeče dobrote, Zavodu Villa Artemida za podarjene ure jezdenja in šivilji Brigiti Rupnik, ki je zašila in podarila rutici za mehka brenčaška medveda. Zahvalo izrekamo tudi vsem obiskovalcem in izdelovalcem jesenskih dekoracij. Vsi prelepi izdelki že krasijo središče Mirne Peči in lepo vabljeni, da si jih pobliže ogledate.
Poleg izbora je bilo na brenčaškem dogodku znova zabavno, pestro in zanimivo. Na obisk sta se povabili strašili, ki se nikakor nista mogli zediniti, ali bi stali pri miru ali bi se raje malce razmigali. Naleteli sta namreč na težavo, kajti med stalnim mirovanjem v službi odganjanja nadležnih kradljivih ptic s poljščin sta pozabili, kako se sploh gibati. Na srečo so jima na pomoč priskočili prijazni otroci z nekaj vajami, s katerimi sta si ogreli lesene noge. Skupaj so prav tako naredili bojni načrt, kako pregnati strah v kosti najstrašnejši sraki, in pred odhodom na rob polja povabili na prihodnje brenčaške dogodke.
Zadnji novembrski četrtek, 24. novembra, v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči lepo vabimo na potopisno predavanje motoristke Nine Mikec. Obiskovalci boste lahko uživali v predstavitvi popotovanja po baltskih državah in se razvajali ob pokušanju kulinaričnih dobrot. V najbolj veselem mesecu v letu pa se v četrtek, 29. decembra, v Mirno Peč po dolgem času vračajo priljubljeni Čuki. Decembrski koncert bo predvidoma na prostem, obiskovalci pa boste poleg kakovostne glasbe in nepozabne zabave deležni še odlične hrane in pijače ter raznolike ponudbe na prazničnih stojnicah.
Če želite biti prvi obveščeni o vseh podrobnostih, vas vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v našo družbo.
Na zadnji septembrski četrtek je bilo v Mirni Peči znova lepo. Člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in Društva vinogradnikov Mirna Peč smo v sodelovanju z Osnovno šolo Toneta Pavčka ter z Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka povabili na prireditev “Čar vina in trgatev Pavčkove trte”.
Osrednji gost je bil Jože Rozman, vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki, somelje, degustator in velik poznavalec čisto vsega vinskega. Z Matejem Grando, priznanim mirnopeškim vinarjem in članom Društva vinogradnikov Mirna Peč, sta se pogovarjala o knjigi “Čar vina”, ki jo toplo priporočajo vsem vinoljubcem. V njej lahko uživate sami ali v družbi najljubših, kajti po navedbah založbe Beletrina gre za “popolno knjigo, v katero se lahko ob kozarcu dobrega vina poglobite sami ali o njej razpravljate v krogu najbližjih, s katerimi je vino tudi najlepše deliti.”
Vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki, somelje, degustator in velik poznavalec čisto vsega vinskega, Jože Rozman, ter priznani mirnopeški vinar in član Društva vinogradnikov Mirna Peč, Matej Granda
Tudi Jože Rozman najraje deli vino z najdražjimi. Ve, da je tedaj žlahtna kapljica najslajša. V intimnem in zanimivem pogovoru je med drugim razkril, da je prvič okusil vino že pri sedmih letih. Tedaj se kot deček na slavnosten birmanski dan nikakor ni zmogel upreti sijočemu zlatorumenemu napoju. Mamilo ga je iz kozarcev na mizi in moral je posrkati enega, dva, tri … požirke. Vse je tudi dodobra začutil, kar pa seveda ni bilo niti najmanj po godu domačim. Ko so opazili njegovo vrtoglavico, so ga nemudoma poslali v posteljo, rekoč: “Pijanček mlad, le kaj bo s tabo?!“
Čar vina je okusil in ponotranjil leta pozneje in zatem prav v vsakem vinu išče edinstvenost. Zna ugotoviti, da se sleherno ponaša s svojo lastno barvo, vonjem in okusom – lahko diši po gozdnih sadežih ali po bezgu, je iskrivo ali žametno, bogatega, globokega, melodičnega okusa … Neskončno je vin in vsako govori zase, je pojasnil in obenem izpostavil, kako zelo je ponosen in vesel, ker sta se v zadnjih letih povsod po svetu in tudi pri nas povečali tako kakovost pridelanega vina kot tudi kultura pitja. “Pivci imajo čedalje bolj spoštljiv odnos do vina, ki je resnično edinstvena vrednota na svetu. Predstavljajte si svet brez vina, kako drugačen bi bil,” je razmišljal.
Tudi mirnopeški vinogradniki si ne morejo zamišljati sveta in življenja brez vina. Pridni so. Vsako leto skrbno obdelujejo vinograde, obrezujejo, podtikajo, negujejo trte, jih varujejo pred boleznimi in škodljivci, se veselijo ob trgatvah in nato potrpežljivo pričakujejo novo letino. Vsako leto se trudijo pridelati kar se da kakovostna vina in uspeva jim. Tudi tokrat so navdušene pivce na pokušini razvajali z odličnima mirnopeškima sortama – s pinojem in s črno frankinjo.
Obiskovalci so poleg zgoraj opisanega spoznali čudoviti cvičkovi princesi Anjo Smerke in Eriko Gracel in izvedeli, da je Pavčkovi trti po lanski pozebi dozorelo približno 5,5 kilograma žametne črnine. S hecnim hišnikom Štefom so dražili najtežji grozd, ki ga je za vrednost Štefovih tedenskih malic odkupil “gospod v lepi obleki” ter se razvajali ob nastopu glasbenice Iris Bečaj in se razveselili poskočnih viž mirnopeških harmonikarjev.
Pestro, prešerno in zabavno je bilo in pozno četrtkovo popoldne se je ob prijetni družbi in dobri žlahtni kapljici zavleklo v krasen večer poln vtisov, spoznanj in večnih spominov. V tovrstnem vzdušju delujemo tudiv Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, kjer že snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve tudi v prihodnjih mesecih. Če želite biti obveščeni, vas vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v brenčaško družbo, ne bo vam dolgčas!
