Arhiv Značk: brenčači

Brenčanje “najbuljših” okusov uspelo kljub dežju

Na kulinaričnem doživetju “Mir na peč, dobru bo!” ni bilo samo “dobru , ampak je bilo že tretjič zapored “najbuljš”. Kljub nestanovitni vremenski napovedi smo Brenčači z veliko podporo ponudnikov, obiskovalcev in podpornikov izpeljali izjemno okusen dogodek. Obisk je bil lep, o čemer priča tudi podatek, da so kulinarične dobrote povsem pošle. Prav do zadnjega slastnega grižljaja.

Obiskovalci kulinaričnega doživetja “Mir na peč, dobru bo!”, ki se je v organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči odvijalo zadnji majski četrtek pred Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, so bili navdušeni nad okusno ponudbo. Slastne napolitanske pice Pica Pl’c, dišeč poljanski golaž in Ančkin kruh ter pohančki in pečeni rebrasti krompirček Hiše Cesar so šli za med in v celoti pošli.

Ekipa Pica Pl’c je razveseljevala s slastnimi napolitanskimi picami.

Izjemno so navdušili tudi ponudniki sladkega. Članice Društva podeželskih žena Mirna Peč so nas posladkale s palačinkami in flancati, Sladka Saška s sladoledom, vaflji in bubble tea ter Gregor iz Kavarne 5KA s sladoledom. Užitki so bili še večji ob ponudbi osvežilnih pijač. Veselo smo nazdravljali s člani Društva vinogradnikov Mirna Peč, vinarjem Matejem Grando, Petrom Cesarjem iz Pivovarne Cesar, Mihelco Kuplenk iz Bar Pr’ Hlapc in Brenčači. Točili smo odlična in kakovostna vina in penino, mirnopeško pivo, koktajle, brezalkoholne pijače in sveže kuhano turško kavico z domačim mlekom Kmetije Radež.

Brenča slaščice v kozarčkih

Pestra je bila tudi ponudba ustvarjalnih pridelovalcev in rokodelcev. Obiskovalci so lahko občudovali in kupili izdelke Blaža Jarca (Konopljarc) iz slovenske konoplje in gobic, ročno izdelane lesene izdelke Gašperja Žagarja (Woodwork Žagar), ročno kovane nože Sama Turka (Kovačija Turk) in kuhinjske krpice Brigite Rupnik (Rual – ljubezen do šivanja).

Ponudniki na kulinaričnem doživetju “Mir na peč, dobru bo!” 2024:

– Ekipa Jureta Barbe (PIZZA PL’C) je pekla slastne napolitanske pice z uležanim testom,
– Stane Cesar (Hiša Cesar) je pripravil hrustljave pohančke s pečenim krompirjem,
– Poljanci (ŠTD Poljane) so zakuhali odličen golaž in v krušni peči spekli dišeč Ančkin domač kruh,

– podeželske žene (DPŽ Mirna Peč) so nas posladkale z daleč dišečimi palačinkami in flancati,
– Saša Obranovič (Sašine butične sladice) je zamešala slasten domač sladoled, pripravljala zlatorumene vaflje in točila priljubljen bubble tea (naravni ledeni čaj s kašami),
– Gregor Kastelic (Kavarna 5ka) je stregel sladoled iz šmarnice in pistacije,

– Peter Cesar (Pivovarna Cesar) je točil osvežilno pivo zvarjeno v mirnopeški dolini,
– vinar Matej Granda nas je razveselil s kar petimi vrhunskimi vrstami vina in dvema peninama,
– vinogradniki (Društvo vinogradnikov Mirna Peč) so nudili vino, ki so jih pridelale njihove marljive roke,
– Mihelca Kuplenk (BAR PR HLAPC) je mešala alkoholne pijače za prave dame in prefinjene gospode,
– Brenčači smo poskrbeli za brezalkoholne pijače, brenča slaščico v kozarčkih in svežo kuhano turško kavico (z mlekom Kmetije Radež ali brez).

Z nami so bili tudi:

– Blaž Jarc (Konopljarc) z izdelki iz slovenske konoplje in gobic,
– Gašper Žagar (Woodwork Žagar) z ročno izdelanimi lesenimi izdelki za kuhanje, mešanje, rezanje, postrežbo …,
– Samo Turk (Kovačija Turk) z ročno kovanimi noži in
– Brigita Rupnik (Rual – ljubezen do šivanja) s kuhinjskimi krpicami.

Premiero so doživeli okolju prijazni brenčaški kozarčki 

Navdušenje so požele tudi brenča slaščice v kozarčkih, ki so vsebovale sestavine, ki jih obožujemo Brenčači – med, mango in še nekaj mlečnih skrivnosti. Premiero pa so doživeli čudoviti brenčaški kozarčki za večkratno uporabo, ki smo jih ustvarili z namenom, da bi zmanjšali vpliv na okolje in ustvarili čim manj odpadkov. Vanje smo prvič točili pijačo ravno na kulinaričnem doživetju. Obiskovalci so jih dobili v zameno za kavcijo in jih uporabljali skozi celotni dogodek. Pred odhodom domov so jih lahko vrnili in prejeli kavcijo nazaj ali pa so jih obdržali za spomin. Kozarčki bodo stalnica na vseh prihajajočih brenčaških dogodkih in zelo smo srečni, ker lahko z vnovično uporabo vsi skupaj prispevamo k ohranjanju okolja.

Da bi zmanjšali vpliv na okolje in ustvarili čim manj odpadkov, smo pripravili čudovite brenčaške kozarčke za večkratno uporabo, v katere smo prvič točili pijačo na kulinaričnem doživetju.

Se vidimo na pohodu

Hvala vsem – obiskovalcem, ponudnikom, Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ter Občini Mirna Peč za podporo. Ob koncu lahko z veseljem ugotovimo, da smo se ob izjemnih okusih, osvežilni pijači in prijetni družbi še bolj povezali. Doživetje je kljub nekaj dežnim kapljicam minilo v pozitivnem vzdušju in se zaključilo z obljubo nadaljnjih brenčaških druženj, ki jih Brenčači že komaj čakamo.

Ob izjemnih okusih, osvežilni pijači in prijetni družbi smo še bolj povezali.

Novo prihaja že kmalu, kmalu. V soboto, 22. junija, v okviru praznika Občine Mirna Peč vabimo na 11. pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. Kot ste morda že slišali, saj dober glas seže v deveto vas – ne gre zgolj za pohod, temveč za luštno, zabavno, prešerno in poetično doživetje. Trasa je nezahtevna, tako da ni izgovorov. Vabljeni družine, pari, samski, babice, dedki …, da pohajkujete z nami. Prijave so že odprte in vabljeni k izpolnitvi prijavnice TUKAJ.

V soboto, 22. junija, bomo pohajkovali po Poti Slakove in Pavčkove mladosti.

Rezervirajte si torej tudi datum – 22. junij, ko bo v brenčaški družbi kulturno-športno razigrano, in pozorno nas spremljajte, če želite prvi pravočasno izvedeti vse podrobnosti. Vabimo vas na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani cetrtkova-brencanja.si.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaško družbo,

Brenčači

Tako zabavno pa je bilo med pripravami:

Od Mirne Peči do Nangome: zgodba o srčni humanitarnosti

Slikovit, navdihujoč in zanimiv potopis “Od Mirne Peči do Nangome” o humanitarno-medicinski odpravi v Zambiji 2023 je izžareval toplino. Potopisna predavateljica, Mirnopečanka in mlada zdravnica Laura Pust je v fotografiji, videu in besedi orisala pomen dragocenega humanitarnega dela, ljubezni do sočloveka in pomoči. 

Današnjo podobo Zambije sta sooblikovali burna zgodovina in mirnost naravnih lepot. V skrivnostni afriški lepotici se prepletajo zvoki in barve, prostranstvo, divjina in dostikrat tudi kruta usoda, skupek pa priča o moči preživetja in želje po svobodi. Njeno srce je mogočna reka Zambezi, nepozabne prizore pa ponujajo prečudoviti Viktorijini slapovi in nacionalni parki z raznolikim živalskim svetom. Starodavna in mladostna hkrati je zibelka bogate kulture, ki so jo oblikovali gostoljubni ljudje. Njena večna lepota in globoka duša puščajo sledi na vsakomur, ki jo obišče.

Člani humanitarno-medicinske odprave Zambija 2023 med otroci na vhodu v bolnišnico

Del zgodbe o Zambiji je tudi Mirnopečanka Laura Pust. Zanjo, takrat še absolventko medicine, je bilo lansko poletje veliko več kot zgolj premor od študijskih obveznosti. S štirimi kolegi je odšla na humanitarno-medicinsko odpravo v Nangomo, v vasico v Zambiji, kjer so se vsi skupaj pridružili zdravstvenemu osebju lokalne bolnišnice, ki jo je ustanovil slovenski pater Stanko Rozman. S svojim znanjem, zagnano voljo in prinesenimi medicinskimi pripomočki iz Slovenije so okrepili tamkajšnjo bolnišnično zdravstveno ekipo in skupaj sodelovali pri zdravljenju pacientov.

Laura Pust je pripravila topel, navdihujoč, slikovit in zanimiv potopis.

Z dobrosrčnimi lokalnimi prebivalci in zdravstvim osebjem so stkali lepe, pristne in trdne vezi. Iz Slovenije so med drugim pripeljali in podarili zobozdravstveni stol, številne medicinske pripomočke in material in očala, ob katerih so mnogi končno (znova) dobro spregledali. Skupaj so pomagali, zdravili, tolažili, negovali. Bili povsod, kjer so bili potrebni. Ob prostem času so preživljali nepozabne trenutke z domačini, skupaj so igrali nogomet, pekli so kruh in babičin štrudelj, očistili okolico bolnišnice, ustvarjali, uživali v kino večeru … Poskusili so gosenice in krokodila, v živo videvali slone, zebre in žirafe, opazovali veličastne sončne zahode nad reko Zambezi in se kopali v bazenih na robu Viktorijinih slapov. Zbrali so nebroj doživetij, ki jih čas ne bo izbrisal.

V bazenu na robu veličastnih Viktorijinih slapov

V Lauri Pust so domačini prepoznali srečo in veselje ter jo zambijsko poimenovali Chimwemwe. Nežna gesta, ki jo je globoko cenila, je pustila trajni vtis in jo navdihnila, da je svojo poklicno pot nadaljevala z enako strastjo do pomoči drugim. Danes že mlada zdravnica se s toplino in hvaležnostjo se spominja trenutkov, preživetih v Afriki. Izkušnja ji je omogočila, da je združila ljubezen do medicine in prostovoljstva, kar je bilo zanjo izjemnega pomena. Danes bolje razume svet in sebe; po vrnitvi domov ni bila bogatejša le za strokovno znanje, temveč tudi za zavedanje pomena prilagodljvosti, empatije in lepih medčloveških vezi. Ve, da za pomoč sočloveku in za lepši svet ne potrebujemo veliko – samo voljo, čas in predanost –, ter je ob tovrstnem zavedanju še bolj odločena slediti svojim sanjam in ciljem.

Med otroci
Hvala vsem za podporo, ki je izjemnega pomena za uspeh brenčaških dogodkov. Tokrat gredo posebne zahvale Osnovni šoli Toneta Pavčka in Občini Mirna Peč.

Hvala obiskovalcem in vsem, ki so pomagali. Delež na potopisu “Od Mirne Peči do Nangome” zbranih prostovoljnih prispevkov bo šel za novo medicinsko-humanitarno odpravo in hvala vsem obiskovalcem za darovano. Poleti v Nangomo odhajajo novi štirje študenti medicine, ki bodo prav tako pomagali, zdravili in si nabirali dragocene izkušnje. Humanitarno-medicinsko odpravo Nangoma 2024 financirajo s pomočjo donacij. Njihovo delo je v celoti prostovoljno, ves zbran denar in prejeta zdravstvena oprema so namenjena organizaciji njihove odprave ali odprav, ki se v Afriko odpravijo za njimi. Podatki za nakazilo so dostopni TUKAJ in toplo vabljeni k darovanju. Hvala za vašo podporo!

Maja bo “dobru” na kulinaričnem doživetju, junija bo kulturno-športno razigrano na pohodu. Dobrodošli!

Brenčači vsak mesec pripravljamo zanimive prireditve v Mirni Peči in upamo, da se čim večkrat srečamo tudi v prihodnje. Zadnji majski četrtek, 30. maja, se pridite najest in osvežit na kulinarično doživetje “Mir na peč, dobru bo!”. Lokalni ponudniki nas bodo nasitili z odlično hrano in nam točili ravno prav ohlajeno pijačo. Na svoj račun bodo prišli vsi še tako zahtevni jedci in pivci vseh generacij.

Zadnji majski četrtek vabljeni na kulinarično doživetje, ki bo že tretje zapovrstjo.

V soboto, 22. junija, pa v sklopu praznika Občine Mirna Peč vabimo na 11. pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. Kot ste morda že slišali, saj dober glas seže v deveto vas – ne gre zgolj za pohod, temveč za luštno, zabavno, prešerno in poetično doživetje. Trasa je nezahtevna, tako da ni izgovorov. Vabljeni družine, pari, samski, babice, dedki …, da pohajkujete z nami.

Rezervirajte si torej datuma – 30. maj in 22. junij -, ko bo v brenčaški družbi okusno, osvežilno in kulturno-športno razigrano. Pozorno nas spremljajte, če želite prvi pravočasno izvedeti vse podrobnosti. Vabimo vas na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani cetrtkova-brencanja.si.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi,

Brenčači

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi!

Festival mirnopeških pirhov v pisanih barvah pomladi

Na veliki četrtek se je v prostorih Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka odvijal prvi Festival mirnopeških pirhov v organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči. Lokalni ustvarjalci in Brenčači smo se družili z družinami, najmlajšimi, mladimi in tudi malce starejšimi ljubitelji ročnih del ter skupaj praznovali bogato domačo obrt in ustvarjalnost.

Med Festivalom mirnopeških pirhov je potekalo šest različnih ustvarjalnic, kjer so se obiskovalci vseh starosti podali v svet ročnih spretnosti. Izdelovali so velikonočne dekoracije iz naravnih in drugih materialov, okraševali pirhe s čipko in vrvico, ustvarjali pirhaste živalce, venčke in košarice.

Obiskovalci so lahko sodelovali v šestih različnih ustvarjalnicah, kjer so pod brenčaškim mentorstvom ustvarjali unikatne velikonočne dekoracije. 

Poleg ustvarjalnic je bila čudovit del festivala tudi razstava, kjer so svoje izdelke predstavili domači obrtniki in umetniki. Med njimi so izstopali Manca Papež z unikatnim nakitom in lesenimi izdelki, Jožko Kozlevčar iz Cvetličarne Mirna Peč z izvirnimi velikonočnimi aranžmaji, Erika Zupančič iz LepoToplo z barvitimi kvačkanimi pirhi in puhastimi krznenimi okraski ter Marija Mojca Rajer, Nežika Režek, Darja Kastelic, Malči Zajc, Marija Golob in Marjana Vidic z unikatnimi in izjemnimi kvačkanimi umetninami.

Poleg ustvarjalnic je bila na ogled čudovita razstava, kjer so svoje unikatne izdelke predstavili lokalni ustvarjalci.

Obiskovalci so se ob obisku ustvarjalnic in ogledu razstave seznanili z bogato ponudbo lokalnih ustvarjalcev in lahko tudi pridobili prekrasne edinstvene izdelke, ki zdaj krasijo domove po Mirni Peči. Festival je združil različne generacije ter spodbudil dragoceno izmenjavo znanja, ustvarjalnosti, lepote in veščin. Hvala vsem, ki so s svojo prisotnostjo in energijo pripomogli k uspešni izvedbi prvega Festivala mirnopeških pirhov ter z nami delili veselje do ustvarjanja in praznovanja tradicije.

Kako lepo smo se imeli na Festivalu mirnopeških pirhov, si lahko ogledate v prispevku televizije Vaš Kanal:

Bodite z nami tudi v prihodnjih mesecih 

Dobrodošli tudi na brenčaške dogodke v prihodnjih mesecih. V četrtek, 25. aprila, ob 19. uri vljudno vabljeni v avlo Osnovne šole Toneta Pavčka na potopis “Od Mirne Peči do Nangome” o humanitarno-medicinski odpravi v Zambiji 2023. Mirnopečanka in mlada zdravnica Laura Pust bo delila utrinke iz afriške vasice, kjer so pomagali v bolnišnici, ki jo je ustanovil slovenski pater Stanko Rozman. Prisluhnite njeni pripovedi v besedi in fotografiji. Med drugim bo razkrila, kako je prvič opravila zahtevnejši operacijski poseg, zakaj je kmalu po prihodu kupila “chitenge” in ga nosila cele tri mesece ter kaj pomeni njeno zambijsko ime Chimwemwe.

Zadnji majski četrtek vabimo na kulinarično doživetje “Mir na peč, dobru bo!” z lokalnimi ponudniki odlične hrane in pijače, v soboto, 22. junija, pa v sklopu občinskega praznika na 11. pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. Rezervirajte si datume, svetovno, okusno in kulturno-športno razigrano bo. Če želite prvi izvedeti vse podrobnosti, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani cetrtkova-brencanja.si.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi,

Brenčači

Pustovanje s čebelicami, škrati in mavricami

V pustni povorki po Mirni Peči se je vilo ogroooomno šemastih maškar, ki so znova presenetile z izvirnostjo in ustvarjalnostjo. Pustovanje v tretje je znova preseglo pričakovanja.

Mirna Peč je na debeli četrtek, 8. februarja, zaživela v duhu pustnega veselja in ustvarjalnosti. V organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja se je pod taktirko norčavih brenčaških čebelic odvila že tretja tradicionalna Pustna povorka in rajanje, ki je privabila množico šemastih maškar in obiskovalcev.

Pustna povorka v Mirni Peči je znova presegla vsa pričakovanja.

Dooolgoooo kolono maškar, ki se je vila od mirnopeške cerkve svetega Kancijana preko središča Mirne Peči vse do Muzeja Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka, so vodili žabec Rado, hecen hišnik Štef s Štefmobilom in razigrane brenčaške čebelice. Ob zvokih veselih glasbenih ritmov je vesela povorka krenila proti muzeju, kjer je sledilo rajanje z obilo smeha, plesa in petja, pri čemer sta glavno vlogo odigrala priljubljena animatorja žabec Rado Trifković in klovnesa Urška Štrucelj Plot iz Plesnega studia Novo mesto. Ni manjkalo niti kulinaričnih užitkov, saj so kranjske čebelice ponujale slastne krofe Pekarne Mokronog in osvežilne brezalkoholne pijače, medtem ko je iz stojnice sladke Saške dišalo po sveže pečenih kokicah in miškah.

Družina škratov

Najbolj izvirne maske so prejele krasne nagrade. Čisto vse po vrsti več kot zasluženo, saj so s pustimi opravami resnično prikazali brezmejnost domišljije. Med nagrajenci so bili povečini doma izdelani: rubikovi kocki, mini čebelica, kravica, ježek, čarovnica, odrasel dojenček, kapetan hobotnica Davy Jones, zeleni možic, dišeča rožica v lončku, kumarčka, stara mama, mušnici, klovn, potapljačka, dolgonosi policist, mavrica in zombi iz noči čarovnic. Družinsko so se najbolj izvirno našemili škrati, čarovnice in škratki, skupinsko pa minjoni, rdeča kapica in volkec ter ovčke s pastirjem. Vsem iskrene čestitke in brenčaške tipalkice dol za izvirnost, ustvarjalnost in zabavni um.

Najbolj izvirne posamične maske

Zahvala za vrsto nagrad gre sponzorjem in podpornikom, ki so omogočili, da je pustovanje v Mirni Peči znova preseglo vsa pričakovanja. Nagrade so prispevali: Ekološka kmetija Kastelic, Woodwork Žagar Gašperja Žagarja, Gostilna Špolar, Šivanje RUAL Brigite Rupnik, Frizerstvo AS Darje Krevs, podjetje za razvoj novih rešitev – IKU, Lepotni studio Senso, KinManual – masaže in trenerstvo, Papirnica Pingo, Strešniki Golob, Sabina Kovačič, Kavarna 5ka in Pr’Cukru.

Članice najbolj šemaste komisije – Jelka Krivec, Tena Marn in Bernarda Turk z žabcem Radom

Seveda lepa hvala članicam najbolj šemaste komisije – Jelki Krivec, Teni Marn in Bernardi Turk, ki so opravile izjemno težko nalogo in med najboljšimi izbrale res najbolj top, top, top maškarce. Hvala maškaram in vsem obiskovalcem, žabcu Radu Trifkoviću in simpatični plesalki klovnesi Urši Štrucelj Plot iz Plesnega studia Novo mesto ter Pekarni Mokronog za slastne krofe in Sašinim butičnim sladicam za popestritev ponudbe, da so res čisto vsi sladkosnedi in slanosnedi prišli na svoj račun. Nenazadnje hvala redarjem – vrlim gasilcem PGD Mirna Peč in Ivanu Staniši, da so nas uspešno varovali in krotili, ter Občini Mirna Peč za vso dosedanjo pomoč in podporo. Hvaležni smo. Iz srca.

In … kot zdaj že dobro veste – Brenčači nikdar ne počivamo. Vseskozi snujemo nove dogodke in lahko že namignemo, da bo prihodnji brenčaški dogodek zadnji marčevski četrtek, 28. marca. Rezervirajte si datum, lepo, pisano bo. Kaj vam pripravljamo, izdamo pravočasno. Če želite prvi izvedeti, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi,

Brenčači

Večer navdiha, vere in radosti

Martin Golob, znan po svoji toplini, dobrem srcu in izjemnem smislu za humor, je v Mirni Peči znova dokazal, da je upravičeno zelo priljubljen. Pristen, odprt, svež in zabaven sogovornik je skozi pogovor odkrito in iskreno poudarjal, kako zelo veliko mu pomeni vera in kako izjemno rad ima ljudi. In ljudje ga imajo radi nazaj.

V Mirni Peči je bil čudovit literarni večer, ki je v športno dvorano ob Osnovni šoli Toneta Pavčka privabil številne obiskovalce. Glavna gosta večera sta bila priljubljeni župnik Martin Golob in avtor knjižne uspešnice “Na spletni prižnici” Lojze Grčman.

Za mladim katoliškim duhovnikom Martinom Golobom je že nekaj let javnega delovanja, v katerem je preko spleta in v živo nagovarjal številne sledilce, delil svoje izkušnje iz časa epidemije in razpravljal o bistvenih vsebinah krščanske vere. Njegov pristop je osvežil duhovniški poklic in ga približal sodobni publiki. Tudi s knjižno uspešnico “Na spletni prižnici”, ki je nastala v ustvarjalnem sodelovanju s pronicljivim in navdihujočim novinarjem in avtorjem Lojzetom Grčmanom.

Martin Golob in Lojze Grčman sta bila iskriva sogovornika, polna lepih naukov, pozitivne energije, navdiha in radosti.

Pogovor z obema glavnima gostoma, ki ga je iskrivo povezovala Brenčačica Simona Lužar, je bil poln optimizma, veselja in navdihujočih misli, ki so jih dopolnile prelepe pesmi cerkvenega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča. Večer se je zaključil tako kot je prav in lepo – z blagoslovom in zahvalami ob zvenečih melodijah “Pesmi za lahko noč”.

Literarni večer v Mirni Peči ni bil le še en dogodek. Bilo je praznovanje skupnosti, vere in kulture, ki je združila ljudi v skupnem pozitivnem razmišljanju ter pustila neizbrisen pečat. In čudovit zaključek nikakor ni bil tudi konec. Oba glavna gosta sta že bila v Mirni Peči in se bosta rada še vrnila. Dobra človeka med dobre ljudi. Dobrodošla, veseli smo vaju bili in vaju bomo tudi v prihodnje!

Hvala Martin Golob, Lojze Grčman, cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča, Založba Druzina.si, Aleteia Slovenija, Občina Mirna Peč in PGD Mirna Peč. Hvala seveda tudi obiskovalcem. Skupaj smo preživeli čudovit večer, napolnjen z lepimi nauki, pozitivno energijo, zvenečo pesmijo in radostjo. Hvaležni smo.

Vsak lep dogodek nam vpliva veselje in daje zagnanost za prihodnje brenčaške dogodke, na katere vas prijazno vabimo. V četrtek, 30. novembra, se obeta izjemno potopisno predavanje Barbare Vidmajer in Črta Jakliča, ki nas bosta popeljala po slikoviti Namibiji. Več o odkrivanju čudes Namibije si lahko preberete TUKAJ.

Na polno bomo brenčali tudi decembra. V četrtek in petek, 21. in 22., bodo na Frati znova oživele jaslice, konec leta pa v Mirni Peči sledi silvestrovanje s priljubljenimi Čuki. Na velikem odru bodo “pristali” v četrtek, tokrat zadnji v letu 2023. “Zzzabava s Čuki” bo 28. decembra, pa praznične stojnice ter pijača in jedača bodo tudi.

Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si in se prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli,

Brenčači

Foto: Maks Zupan

Smeh in ROKentROL odmevala po Mirni Peči

Legendarni Gojmir Lešnjak – Gojc, Jaša Jamnik in VIS d’Dohtars so z glasbeno satiro “Moj živòt je ROKentROL” do solz nasmejali občinstvo v Mirni Peči.

Med glasbeno komedijo “Moj živòt je ROKentROL” smo se v športni dvorani ob Osnovni šoli Toneta Pavčka v Mirni Peči krohotali, ploskali, vzklikali in jokali … od smeha. Na svoj račun smo prišli vsi, ki znamo razmišljati s svojo glavo. Privrženci kakovostne glasbe rock in praktično vseh drugih zvrsti ter ljubitelji neizprosnega humorja. Od starosti S pa vse do XXL.

Gojmir Lešnjak – Gojc se je v uprizoritvi rock satire prelevil v pevca in se je sprehodil skozi 13 avtorskih songov različnih glasbenih zvrsti. A koncert ni potekal najbolj gladko. Vedno znova in znova so ga namreč zmotili različni vsiljivci. Odrsko jih je upodobil Jaša Jamnik, ki se je kot hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … zapletel v najrazličnejše nesporazume in spore z vsemi nastopajočimi. Vse skladbe iz pestre palete rocka, bluesa, countryja, popa, reggaeja, swinga, rapa, funka … so v živo izvajali preverjeni glasbeniki VIS d’Dohtars v sestavi: kitarski virtuoz Robert Pikl, izjemni Jože Hauko na basu, udarni Peter Ogrinc na bobnih ter briljantni klaviaturist in glasbeni vodja Miran Juvan.

Glasbena komedija “Moj živòt je ROKentROL” v produkciji Smejmo se je izkazala za svež in aktualen gledališki dogodek, ki govori o življenjski metamorfozi rock generacije. Ponudila je neobičajen premislek, obračun in povzetek slehernika pred vstopom v “zrelo” življenjsko obdobje. Dodatno “začinjena” s humorjem in samoironijo je mojstrsko postavila neizprosno zrcalo realnosti družbi, svetu in vsakemu izmed nas posebej.

Edinstveni, nepozabni in enostavno najboljši Gojmir Lešnjak – Gojc z Jašo Jamnikom in VIS d’Dohtars so z glasbeno komedijo “Moj živòt je ROKentROL” nasmejali občinstvo.

Hvaležni smo za večer poln smeha, razmisleka in kakovostne glasbe. Hvala, obiskovalcem, Občini Mirna Peč, Osnovni šoli Toneta Pavčka in cvetličarni Hiše Cesar. Hvala gasilcem PGD Globodol, Tadeju, Simonu, Juriju. Hvala Marjanu Parklju in Primožu Novljanu za pokošen travnik ter hvala Timoteju Rudolfu, Alešu Kupljeniku in Urošu Avscu za “mišice” po dogodku. Hvala tudi vsem drugim, ki ste pripomogli k tako lepemu dogodku. Predvsem pa hvala vam, ki nas spremljate ter nas spodbujate in navdihujete, da za vas vedno znova in znova navdušeni snujemo nove dogodke.

Nastopajoči so nas v smehu popeljali skozi življenje, satiro, raznovrstne melodije in spomine. Večer in praznik Občine Mirna Peč sta se tako zaključila čudovito lepo, z dobro glasbo in obilico smeha. Želimo si in stremimo, da bi bilo veselo tudi v prihodnje, za kar se bomo potrudili. Navdihnjeni smo za vas in tudi po tretjem junijskem vikendu ne bomo počivali.

Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi,

Brenčači

Na brenčaškem večeru s Kresom in Louiso se je pelo in plesalo

Za nami je prvi januarski dogodek, ki smo ga pri Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči lahko pripravili v živo. V preteklih dveh januarjih nam je “štrene mešala” korona, ki pa smo jo tokrat vendarle ugnali ter vsi zdravi in polni pozitivne energije organizirali brenčaški ljudski večer s Folklorno skupino Kres.

Če smo leto 2022 zaključili z novejšo Pesmijo o prijateljstvu, smo v brenčaški družbi v novo 2023 vstopili s prvinskimi ljudskimi melodijami in plesom. Plesalci, pevci in glasbeniki Folklorne skupine Kres so nas v Mirni Peči vse skupaj nostalgično popeljali v preteklost s tradicionalni pesmimi in plesi posameznih dežel.

Folklorna dediščina je bogata in lepa, razvila se je sčasoma, spontano, naravno. Sama in nihče je ni “izumil”. V dragocenih ljudskih pesmih so pogosto ohranjene značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Z njimi so nekoč in se še dandanes prenašajo zgodbe iz kraja v kraj in iz roda v rod. So način izražanja, sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Pomembno je besedilo, melodija se mu prilagaja in mu sledi. Pri plesu pa je običajno v ospredju skupina, ki lahko izbere ali spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo. 

Najbližje folklorno društvo, ki skrbi, da ljudski ples ne odide v pozabo, nam je Folklorno društvo Kres iz Novega mesta. Člane društva, ki šteje skoraj pol stoletja, poleg kakovosti in visokega nivoja izvajanja povezujeta dobra volja in ljubezen do ljudskega izročila. Več kot 130 članov je vključenih v dve otroški, mladinsko, vodilno, mlajšo veteransko, godčevsko in tamburaško skupino ter v pevski sestav Li-La.

Plesalci Folklornega društva Kres so se zavrteli, zaigrali in zapeli.

Tokrat so nas počastili z nastopom, med katerim je več kot 150 obiskovalcev v avli Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči občudovalo in uživalo v njihovi pevsko-plesni predstavi. Po uvodu, v katerem smo Brenčači na kratko opisali nastanek ljudskih plesov in orisali zgodovino novomeške skupine Kres, so člani in članice tamburaške sekcije melodično in usklajeno zaigrali in zapeli dve ljudski pesmi. Pet parov plesalcev v različnih narodnih nošah je zaplesalo, zatem pa je sledilo presenečenje.

Skozi vrata je prikorala lepa, fina dama s kovčkom in v dragem krznenem plašču. Louisa. Tako je povedala, da ji je ime. Razložila je, da je Štefova sestrična iz daljne Kanade, ki se je vrnila v domače kraje po dolgih, dolgih letih. Kar malce je bila izgubljena. Pred skoraj pol stoletja, ko je bila nazadnje v Mirni Peči, ni bilo tako lepe in moderne osnovne šole. Kmalu bi se izgubila, a je imela na srečo dobro vodstvo in sposobnega, privlačnega voznika, ki jo je varno pripeljal na cilj.

Pohvalila se je, da jo je na Brniku pobral “en joung in sexy taksidrajver”. Nemudoma sta se ujela. Želela sta se ustaviti “na enem kofi vit milk”, a so bile gostilne zaprte in Lousia ni mogla nikjer zapraviti svojih veliko, veliko kanadskih dolarjev. Tudi hecnega hišnika Štefa ni bilo, čeprav sta bila dogovorjena za srečanje. Je pa našla brenčaško skrinjico s prostovoljnimi prispevki in vanjo radodarno odložila vse kanadske dolarje. Nato je vsa vzhičena znova odhitela k svojemu lepemu “taksidrajverju”, z razlago in pod pretvezo, da bosta skupaj celo noč iskala izgubljenega Štefa.

Louisa je neuspešno iskala bratranca Štefa in gostilno, v kateri bi lahko zapravila svoje dolarje.

Zatem so na oder znova stopili Kresovci in pod taktirko tamburašev je zadonela lepa melodija. Umetniška vodja Folklorne skupine Kres, Branka Moškon, je nato predstavila vseh pet narodnih noš, v katerih so plesalci predstavili zvrst ljudske umetnosti: dolenjsko, belokranjsko, prekmursko, štajersko in zgornjeposoško.

Lepo smo se imeli. Da je ljudska glasba res del vseh nas, se je več kot izkazalo tudi na Večeru s Folklorno skupino Kres. Občinstvo je ves čas prepevalo z nastopajočimi in se pozibavalo ob poskočnih, veselih ljudskih ritmih. Rajali, prepevali in plesali bomo tudi februarja, ko vas lahko že povabimo na pustno povorko in rajanje. Dobimo se na pustni torek, 21. februarja, pred mirnopeško cerkvijo svKancijana. Točno uro še sporočimo. Vse šemaste pa že pozivamo k lovom za kostumi, da boste tudi vi dragoceni del letos že druge in zatorej tradicionalne pustne povorke v Mirni Peči. Naj vam še zaupamo skrivnost – slastni krofi bodo za vse maškare, luštne nagrade pa le za najbolj izvirne.

Pustno rajanje v Mirni Peči februarja 2022

In še – če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si.

Dobrodošli v brenčaški družbi in se vidimo,

Brenčači

Čudovita pravljica o prešernih Mirnopečanih

Na decembrsko Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom je na obisk v Mirno Peč iz daljnih severnih dežel prispela tudi teta Zzzima, ki je s seboj prinesla pravljičnost, čarobnost, veselje, srečo in ljubezen. Obiskovalcem je pripovedovala pravljico s čudovitim sporočilom o prešernih in po srcu neizmerno dobrih Mirnopečanih.

Teta Zzzima

Po Zzzabavi so številni izrazili željo, da bi pravljico znova slišali ali prebrali. Brenčači smo se zato pogumno podali na sever in po dooolgem potovanju polnem pustolovščin prispeli do pravljičnega domovanja tete Zzzime. Vsa navdušena nas je sprejela ter nas pocrkljala s šmornom in vročim kakavom s penicami. Zatem nam je predala knjigo s pravljicami v upanju, da se zgodba o prešernih Mirnopečanih sliši daleč, daleč, daleč in da se vsenaokrog širijo široki nasmehi. Spodaj si jo lahko preberete v celoti:

Prešerni Mirnopečani premagali zlovoljnega Zzzeva

Pred davnimi, davnimi časi so v prelepem kraju, obdanem z razgibanimi griči in vinogradi, rodovitnimi polji, urejenimi naselji in hišicami živeli prijazni in dobrovoljni ljudje. Vsi so se imeli radi in so si med seboj nesebično pomagali.

Kmetje so prijateljem orali vrtove, kmečke gospodinje so pekle praznično potico za starejše sosede, gasilci so gasili, prenavljali, dostavljali, mirili … Župljani so molili in v dobro priporočali čisto vse ter pomagali vsem pomoči potrebnim. Vinogradniki so ljubeče obdelovali trte, ribiči so hranili ribe in čistili brežino Temenice. Čebelice in Rožmarini so zveneče prepevali in harmonikarji so širili prešerne viže. Brenčači so vsak zadnji četrtek v mesecu prirejali družabne prireditve in še mnogi, mnogi Mirnopečani so bili dejavni v želji razveseljevati in pomagati.

Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči. Vsi so živeli v sožitju in so si vselej priskočili na pomoč, kjer so le lahko. A nekega dne se je življenje nepričakovano korenito spremenilo. Kot strela iz jasnega je v kraj nepovabljen vdrl zlovoljen baciljak z imenom Zzzev. S “korono” na ogromni glavi se je kot blisk nesramno dokopal do vsega in se polastil prav slehernega prebivalca. Ljudstvo si je bilo čez noč prisiljeno nadeti maske.

Zzzevov glavni cilj je bil za vedno zakriti prelepe nasmehe zadovoljnih mirnopeških ljudi in na poti k uresničitvi cilja ni izbiral sredstev. Lomastil je po šoli in vrtcu, po občini, v muzeju, v cerkvi, pri zdravniku in zobozdravniku, v cvetličarni, pri frizerju … Celo za šank si je drznil! Mislil je, da bo z vseh ustnic za veke vekomaj izbrisal smehljaje in da bodo vsi postali zlovoljni. Taki, kot je bil on sam.

A prešerni Mirnopečani se niso dali in so se še naprej smejali ob vsaki priložnosti. Odprtih src so v vsem opazili vse drugo kot zlovoljnost. Videli so samo lepo v bližnjih, prijateljih, sorodnikih, sosedih, mimoidočih. Videli so prijazne in tople oči, navihano vihanje noskov, miganje koničk ušesk in napenjanje polnih, srečnih ličk.

Veselja, sreče in nasmehov kljub Zzzevovemu delovanju in zzzaščitnim maskam ni bilo mogoče skriti. Bili so povsod naokoli in … bili so strašno nalezljivi! Že navsezgodaj zjutraj ga je prejela Ema ob prihodu v pekarno po omamno dišeč kruh. Na poti k babici ga je podarila sosedi Anici in sošolcu Žanu. Anica ga je predala dalje Mojci, Simoni, Maksu, Uli in Špeli. Žan je z njimi razveselil Tatjano, Draga, Nejca in Bernardo. Vesela množica je nasmehe razdelila med Aleše, Domne, Ksenije, Janeze, Mije, Mirane, Andreje, Milene, Sonje, Uroše … in oni so delili dalje in dalje in dalje in dalje …

Veselje se je bliskovito širilo in ob koncih dneva je bila vedno na široko nasmejana cela Mirna Peč ter vse okoliške vasi in naselja. Tako je bilo dan za dnem in čemeren Zzzev je sčasoma obupal. Razočaran se je obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen od srca nasmejal. Njegova zlovoljnost je za vekomaj izginila v deželo pozabe. Nalezljivi nasmehi pa še dandanes razveseljujejo vse dobre ljudi po Mirni Peči in daleč naokoli.

No … Zdaj se še vi ozrite okoli sebe. Podarite nasmeh ljudem ob vas in naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023!

Za zabavo in kulturo bomo poskrbeli mi. Namreč, v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči nikdar ne počivamo. Vseskozi neumorno snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve. Če želite prvi izvedeti, kdaj, kje in zakaj vas bomo znova povabili v brenčaško družbo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si.

Vedno znova se veselimo snidenja z vami.

Brenčači

Na zzzabavi s Čuki v Mirni Peči rajali mladi in stari

Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči na “Zzzabavi s Čuki in prazničnim sejmom”. Ljudje smo se zbrali, zaplesali, zapeli, se poveselili in veselo nazdravili za srečno novo leto. Veliko nas je bilo. Vsi smo se radostno nasmejali drug drugemu ter širili pozitivno energijo po mirnopeški dolini in daleč naokoli.

Na “Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom” je iz daljne Ledene dežele pripotovala teta Zzzima, najboljša prijateljica dedka Mraza in babice Mraz. Pripovedovala je čudovito pravljico o dobrih mirnopeških ljudeh, ki so s skupnimi močmi premagali zlovoljnega baciljaka Zzzeva. Njegov nesramni cilj je bil za veke vekomaj izbrisati nasmehe z ustnic prešernih Mirnopečanov. A prijazni ljudje se niso in niso dali. Zzzevu na koncu kljub trmastemu vztrajanju ni preostalo drugega, kot da se je razočaran obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen še sam od srca nasmejal.

Široko, od ušes do ušes, so bili na odru nasmejani tudi priljubljeni Čuki. S številnimi uspešnicami so naredili pravi žur. Najprej so s plesalko razveselili predvsem otroke, na oder iz občinstva privabili harmonikaše, pevce in plesalce. Med drugim so zapeli kultne Krokodilčki, Sankaška polka, Rdeča mašna, Mal’ naprej pa mal’ nazaj, Komar, Greva gor v hribe … Zaključili so s prelepo Zgodbo o prijateljstvu, ki so jo na odru zapeli skupaj s člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči.

Dogodek smo organizirali Brenčači ob sofinanciranju Občine Mirna Peč in ob pomoči naših zvestih pomočnikov. Hvala. Posebno najlepša hvala gre tudi Osnovni šoli Toneta Pavčka, gasilcem PGD Jablan in PGD Hmeljčič, Kritinam Majde, Justini Drenik, hišniku Marku Matohu, Dejanu Dularju, Sabini Kovačič, Mojci Lužar ter sposobnim in okretnim natakarjem za brenčaškim točilnim pultom. Hvala podpornikom društva in hvala čisto vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je silvestrovanje na prostem v Mirni Peči tako čudovito uspelo. Hvaležni smo.

Hvala tudi ponudnikom odlične hrane in pijače. Slastne hamburgerje in pregrešno dober šmoren s sladoledom so na zzzabavi pekli chefi Cateringa Kukman. Sladokusce so prav tako pocrkljali novomeški skavti z debelo namazanimi palačinkami ter Matej iz Sašinih butičnih sladic s svežimi kokicami in šmornom. Brenčači s pomočniki in Peter s Pivovarne Cesar pa smo z okrepčilno pijačo poskrbeli, da se grla niso osušila.

Raznolika je bila tudi ponudba na prazničnih stojnicah, kjer so slovenski rokodelci upravičeno ponosno razkazovali sadove svojega ustvarjanja in dela. Med njimi so bili izdelki iz lesa in konoplje, ekološki pridelki, zimske kape s krznenimi cofki, ročno šivana dela, naravna kozmetika in mlečni izdelki. Ustvarjalci, pridelovalci in predelovalci so znova dokazali, kako dragoceni so znanje, domišljija, kreativnost, ideje ter predvsem pridno, predano in trdo delo. Tudi njim hvala iz srca.

Obenem zelo hvala seveda Vam, obiskovalcem. Za Vas se trudimo in se bomo tudi vnaprej. Imamo le eno skromno željo – če bi lahko tudi v prihodnje radodarno delili nasmehe ljudem okoli vas. Naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023! Za zabavo bomo poskrbeli v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči. Polni idej smo in odločeni smo, da jih nekoč udejanjimo. Da … zagotovo se bomo tudi v prihodnjem letu v Mirni Peči trudili popestriti zadnje četrtke v mesecu.

Če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše čisto sveže spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v brenčaški družbi vsak zadnji četrtek v mesecu! Se vidimo!

Brenčači

November 2022 – Potopisno predavanje: Baltski trojček

Nina Mikec in Primož Tomažič sta v Mirni Peči pripravila slikovit moto potopis, med katerim sta okoli 80 obiskovalcev popeljala po zanimivem baltskem trojčku.

Navdušena motorista Nina Mikec in Primož Tomažič sta se na moto pustolovščino po Litvi, Latviji in Estoniji odpravila konec poletja 2020, tik pred vnovičnim zaprtjem meja ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Časi so bili negotovi in do zadnjega dne pred odhodom nista vedela, kakšne omejitve, morebitne karantene in druge ovire ju čakajo na poti. A na srečo se je vse izteklo po načrtih in sta 22. avgusta vendarle krenila od doma. Pot ju je vodila čez Madžarsko, Slovaško, Poljsko in preko treh baltskih držav – Litve, Latvije in Estonije – ter nazaj.

Primož Tomažič in Nina Mikec

V 17 dneh popotovanja sta prevozila 6.099 kilometrov in vmes doživela marsikaj lepega, zanimivega, zabavnega, a tudi nepredvidljivega. Na poti ju je neštetokrat zmočil dež ter sta si morala “stokrat dnevno” obleči in sleči dežno opremo. Baltsko muhasto vreme in lega namreč ne dopuščata pravega poletja in vročine; naokoli ni hribov in gora, temveč ravnine z redkimi nizkimi vzpetinami z največ okoli 300 metrov nadmorske višine.

Litva, Latvija in Estonija verjetno delno tudi zaradi klime niso ravno znane kot turistične, čeprav imajo po pripovedovanju Nine in Primoža veliko za pokazati. Očarali so ju čudovita narava in številni parki na prostem z raznovrstnimi tematikami. V njih na ogled stojijo rokodelske lesene umetnine v obliki škratov in čarovnic ter tradicionalne starinske vasi, kot so bile nekoč. Lepe so se jima zdele značilne vetrnice in svetilniki, peljala sta se mimo mnogih štorkljinih gnezd in se sprehodila po ukrivljeni peščeni sipini Kurska kosa.

Mirnopeška občinska sejna soba je bila polna obiskovalcev.

Potepala sta se po neskončnih peščenih plažah s številnimi školjkami, kjer nista našla čisto nič jantarja. Videla sta pokopališča s posebnimi lesenimi spomeniki v obliki rož in živali ter v litvanski Vilni vstopila v Užupis – republiko, ki jo opisujejo z besedami svobodni duh, umetniško ustvarjalno pa tudi skvoterstvo. Obiskala sta številne zgodovinske muzeje in razkrila, da imajo vse tri baltske prestolnice spominske muzeje žrtvam KGB-ja. Enega sta si ogledala v latvijski Rigi, ko sta se v “hiši na vogalu, iz katere v tedanjih časih sovjetskega režima nihče ni prišel živ” s spoštljivostjo sprehodila po nekdanjih zaporniških celicah, sobah za zasliševanje in mučilnicami. V njih so zaporniki preživljali svoje zadnje dni. 

V estonskem Talinu sta se v najstarejši lekarni v Evropi spraševala, kaj neki so zdravili z jelenovim penisom. Na tržnicah sta pasla oči na pisanih stojnicah s piškoti na kilograme, z lokalnimi specialitetami, kot so suhe ribe in lignji ter ogromno vložene zelenjave, s poceni in slastnimi borovnicami in brusnicami ter z dragocenim jantarjem. Pogumna Nina se je okopala v bolj hladnem kot toplem Baltskem morju in je bila strašno navdušena, ko je v Estoniji končno privozila do vasi z imenom Nina. V najlepši spomin pa so se jima vtisnila prostrana močvirja, poraščena z reso, mahovnicami in borovnicami, v objemu katerih sta ob pogledu na tisočera jezera občudovala nepozabne živo ognjene sončne vzhode.

Eno od močvirij s tisočerimi jezerci

Z motorističnega vidika so ju “(rahlo negativno) presenetile ceste, saj so vse ravne in z izjemo glavnih prometnic vse makadamske“. Kot navdušena motorista sta zato komaj čakala kakšno krožno križišče, da sta na poti lahko končno naredila ovinek ali dva. Pred vhodom so ju pričakali veliki napisi z imenom bližajočega se mesta in večkrat na poti sta naletela na “središče Evrope”. Med potovanjem se je neko jutro Primožu pokvaril motor. Zaplet sta rešila s pomočjo s seboj pripeljane servisne opreme in ustrežljivega prodajalca v trgovini z motoristično opremo, ki ju je preusmeril v prodajalno z akumulatorji. Sicer pa nista imela večjih pretresov z izjemo manjše nesreče na parkirišču, ko je voznica pri vzvratni vožnji podrla njuna motorja. Tudi posebnih koronskih ukrepov ni bilo, bi si pa s predolgim fotografiranjem pred mejno tablo z Estonijo skoraj prislužila 14-dnevno karanteno.

Srečo sta imela s sprotnim izbiranjem prenočišč preko spletne platforme Booking. Čeprav včasih vsaj na prvi pogled ni bilo videti ravno obetavno. Spala sta namreč tudi v na zunanji videz neugledni hiši, ki je na njuno veselje v notranjosti vendarle skrivala lep obljubljeni apartma. V najetem bungalovu sta se navihano muzala na terasi, ki je nudila pogled na pokopališče, in se kar nekajkrat sredi noči zabavala ob glasnih zvokih strastnih užitkov, ki so se širili iz sosednjih soban. Sicer pa – kot sta pojasnila – na potovanju za počitek ne potrebujeta veliko, “samo posteljo, kopalnico in kuhinjo“. Zato, da se naspita, osvežita in si lahko kaj dobrega pripravita.

Kirju koer v prevodu pomeni “sledilni pes” in je tradicionalna estonska sladica.

Včasih sta kuhala po prihodu na cilj, še raje sta poskušala lokalne dobrote. Primož je bil bolj zadržan ter je prisegal na preizkušene klobase in salame, medtem ko je Nina vselej poskusila tradicionalno. Jedla sta drugače. Zagrizla sta v posušene kuhane ribe in celo v narodno jed iz baltskega slanika in slanice z močnim vonjem po strohnelem. Jedla sta temen ržen kruh, “ki zdrži 14 dni“, losovo juho, kibinai, maizes zupo, kirju koer, kuhoke … in ob večerih po prihodu na cilj pila pivo in nizko alkoholno pijačo kvas. Del okusov – sladki maizes zupo in kirju koer, mesne žepke kibinai in skutne ploščice kohuke – sta ponudila obiskovalcem potopisnega predavanja. Večini so bili prigrizki všeč, o čemer so ob koncu pričali prazni pladnji, skodelice in kozarčki.

Prekaljena motorista in popotnika sta pustila vtis. Pričakovano, seveda. Zanimiva sogovornika sta polna izkušenj in užitek ju je bilo poslušati. Na motorju preživita praktično vse proste dni v letu; med cestnimi ovinki dopustujeta že od leta 2010, ko sta se vsak s svojim motorjem prvič odpravila na skupno daljšo pot. Do sedaj sta prevozila praktično celotno Evropo z izjemo Skandinavije in Anglije. Večkrat sta obiskala balkanske države – Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo – ter otoke Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Letos sta prispela vse do praga Azije – Carigrada -, kjer sta okusila še malo Turčije.

Slikovit mestni trg

Misli jima neutrudno uhajajo v načrte za prihodnje moto pustolovščine. Zavedata se, da je pot okoli Črnega morja zaradi vojnih razmer žal nemogoča, želita si ogledati Skandinavijo oziroma pot na Nordcap, kar pa je zanju trenutno cenovno in časovno precejšen zalogaj. Da, še veliko, veliko imata za povedati, pokazati in za doživeti. Upamo, da se nama nekoč znova pridružita, do tedaj pa jima želimo mnogo brezskrbnih in doživetja polnih moto pustolovščin.

Moto popotovanje po Baltskem trojčku smo pripravili v sodelovanju z Europe Direct Novo mesto in Občino Mirna Peč. V Društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči radi sodelujemo ter seveda dalje snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve tudi v prihodnje. V najbolj veselem mesecu skupaj s starši drugošolcev verouka v ponedeljek, 5. decembra, prijazno vabimo na miklavževanje, v četrtek in petek, 22. in 23. decembra, pa z Domom Frata na ogled živih jaslic. Leto bomo v Mirni Peči zaključili z velikim koncertom priljubljenih Čukov z animacijo za otroke in s prazničnim sejmom, ki bo na zadnji četrtek, 29. decembra.

Decembra prijazno vabljeni na Čuke!

Če želite prvi izvedeti, kje se lahko znova prijetno družimo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Vedno znova se veselimo snidenja z vami,

Brenčači