Arhiv Značk: mirna peč

Vabljeni na slikovit potopis o Namibiji

V četrtek, 30. novembra, ob 19. uri vabimo v avlo Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči na potopisno predavanje novinarke Barbare Vidmajer in Mirnopečana Črta Jakliča. Popeljala nas bosta po brezmejni Namibiji, slikoviti državi rdečih sipin, eksotičnih živali, prostranih zalivov, veličastne pokrajine in nedotaknjene narave.

Namibija se je Barbari in Črtu vtisnila v nepozaben spomin. “Konec avgusta sva se v družbi še dveh prijateljev odpravila na dolgo načrtovano potovanje na sam jug Afrike – v Namibijo. Dobra dva tedna smo v lastni režiji raziskovali prečudovito državo številnih nasprotij in vmes prevozili 3400 kilometrov, večinoma po makadamu. Dnevi so bili vroči in noči mrzle. Na zahodu smo videli puščavo Namib, na severu pa obiskali nacionalni park Etosha s pestrim živalstvom in čudovito naravo. Kampiranje na strehi avtomobila je bilo pravo doživetje, ples in petje z nomadskimi plemeni pa prav tako. V Afriki čas teče drugače – sploh, če je v neposredni bližini lev!” sta v nekaj stavkih strnila izjemno izkušnjo.

Črt Jaklič na rdečih sipinah
Dogodek: Odkrivanje čudes Namibije

Predavatelja: Barbara Vidmajer in Črt Jaklič

Dan, datum in ura: četrtek, 30. november, ob 19. uri

Kraj: avla Osnovne šole Toneta Pavčka, Mirna Peč

Vstop je prost. Ni se potrebno prijaviti in ni vstopnine, hvaležni pa bomo za prostovoljne prispevke, ki jih bomo v celoti namenili za delovanje društva.

Organizator: Kulturno društvo Četrtkova brenčanja v Mirni Peči

Čare odkrivanja Namibije želita deliti z vami in skupaj z Brenčači vse prijazno vabita, da se nam pridružite na potopisnem popotovanju in zaužijete vsaj delček prekrasne dežele z jugozahoda Afrike. Začnemo ob 19. uri v avli Osnovne šole Toneta Pavčka.

Barbara Vidmajer v družbi slonov

Decembra bo v Mirni Peči veliko silvestrovanje

Prijazno vabljeni tudi na prihodnje brenčaške dogodke. V četrtek in petek, 21. in 22. decembra, bodo na Frati znova oživele jaslice, konec najbolj veselega meseca pa v Mirni Peči sledi silvestrovanje s priljubljenimi Čuki. Na velikem odru bodo “pristali” v četrtek, tokrat zadnji v letu 2023. “Zzzabava s Čuki” bo 28. decembra, pa praznične stojnice ter pijača in jedača bodo tudi.

Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si in se prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli,

Brenčači

Večer navdiha, vere in radosti

Martin Golob, znan po svoji toplini, dobrem srcu in izjemnem smislu za humor, je v Mirni Peči znova dokazal, da je upravičeno zelo priljubljen. Pristen, odprt, svež in zabaven sogovornik je skozi pogovor odkrito in iskreno poudarjal, kako zelo veliko mu pomeni vera in kako izjemno rad ima ljudi. In ljudje ga imajo radi nazaj.

V Mirni Peči je bil čudovit literarni večer, ki je v športno dvorano ob Osnovni šoli Toneta Pavčka privabil številne obiskovalce. Glavna gosta večera sta bila priljubljeni župnik Martin Golob in avtor knjižne uspešnice “Na spletni prižnici” Lojze Grčman.

Za mladim katoliškim duhovnikom Martinom Golobom je že nekaj let javnega delovanja, v katerem je preko spleta in v živo nagovarjal številne sledilce, delil svoje izkušnje iz časa epidemije in razpravljal o bistvenih vsebinah krščanske vere. Njegov pristop je osvežil duhovniški poklic in ga približal sodobni publiki. Tudi s knjižno uspešnico “Na spletni prižnici”, ki je nastala v ustvarjalnem sodelovanju s pronicljivim in navdihujočim novinarjem in avtorjem Lojzetom Grčmanom.

Martin Golob in Lojze Grčman sta bila iskriva sogovornika, polna lepih naukov, pozitivne energije, navdiha in radosti.

Pogovor z obema glavnima gostoma, ki ga je iskrivo povezovala Brenčačica Simona Lužar, je bil poln optimizma, veselja in navdihujočih misli, ki so jih dopolnile prelepe pesmi cerkvenega mladinskega pevskega zbora pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča. Večer se je zaključil tako kot je prav in lepo – z blagoslovom in zahvalami ob zvenečih melodijah “Pesmi za lahko noč”.

Literarni večer v Mirni Peči ni bil le še en dogodek. Bilo je praznovanje skupnosti, vere in kulture, ki je združila ljudi v skupnem pozitivnem razmišljanju ter pustila neizbrisen pečat. In čudovit zaključek nikakor ni bil tudi konec. Oba glavna gosta sta že bila v Mirni Peči in se bosta rada še vrnila. Dobra človeka med dobre ljudi. Dobrodošla, veseli smo vaju bili in vaju bomo tudi v prihodnje!

Hvala Martin Golob, Lojze Grčman, cerkveni mladinski pevski zbor pod vodstvom Anite in Tadeja Mikliča, Založba Druzina.si, Aleteia Slovenija, Občina Mirna Peč in PGD Mirna Peč. Hvala seveda tudi obiskovalcem. Skupaj smo preživeli čudovit večer, napolnjen z lepimi nauki, pozitivno energijo, zvenečo pesmijo in radostjo. Hvaležni smo.

Vsak lep dogodek nam vpliva veselje in daje zagnanost za prihodnje brenčaške dogodke, na katere vas prijazno vabimo. V četrtek, 30. novembra, se obeta izjemno potopisno predavanje Barbare Vidmajer in Črta Jakliča, ki nas bosta popeljala po slikoviti Namibiji. Več o odkrivanju čudes Namibije si lahko preberete TUKAJ.

Na polno bomo brenčali tudi decembra. V četrtek in petek, 21. in 22., bodo na Frati znova oživele jaslice, konec leta pa v Mirni Peči sledi silvestrovanje s priljubljenimi Čuki. Na velikem odru bodo “pristali” v četrtek, tokrat zadnji v letu 2023. “Zzzabava s Čuki” bo 28. decembra, pa praznične stojnice ter pijača in jedača bodo tudi.

Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si in se prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli,

Brenčači

Foto: Maks Zupan

Spevno po Poti Slakove in Pavčkove mladosti

Na tretjo luštno junijsko soboto ni bil zgolj pohod. Bilo je pravo doživetje! Brenčaško luštno, zabavno, prešerno in poetično smo se imeli med pohodom po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. 

Za nami je res ena luštna praznična sobota. V sklopu praznika Občine Mirna Peč smo pohajkovali, prepevali in recitirali ter spoznavali in se prijetno družili po Poti Slakove in Pavčkove mladosti.

Okoli 200 pohodnikov ter ljubiteljev narave, Pavčkovih rim in Slakovih viž je bilo ob prehojenih približno 12 kilometrih deležnih pravega doživetja. 10. jubilejni pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je prvič potekal v organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in prvič v obrnjeni smeri kot doslej. Pripravili smo ga v sodelovanju z Občino Mirna Peč, lokalnimi društvi, občani in Osnovno šolo Toneta Pavčka.

Začetek pohoda po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je bil v znamenju Slakovih viž.

V Mirni Peči je vedno lepo in tako je bilo že ob vsem začetku pohoda. Popestrili so ga harmonikaši Društva harmonikarjev Mirna Peč, ki so mojstrsko napenjali mehe. Iz harmonik so izvabljali melodije, ki so nekaj pohodnikov popeljale na plesišče že na samem štartu pred mogočno cerkvijo sv. Kancijana. Da … vseskozi je bilo veselo. Po vzpodbudnih besedah župana Andreja Kastelica, idejnega očeta in predsednika Turističnega društva Mirna Peč Jožeta Barbe ter brenčaškega predsednika Nejca Staniše smo se v začetku junijskega sončnega dne skupaj veseli odpravili na zanimivo pot, polno prijetnih presenečenj.

Približno 12 kilometrov dolga pot je razgibana, a prijetna in ne preveč zahtevna. Primerna je tudi za rekreativne pohodnike in začetnike ter za vse generacije, tudi za otroke.

Imenitne so bile postojanke in popestritve. Pri Pavčkovem domu v idilični vasici Šentjurij, kjer je odraščal veliki Tone Pavček, so nas pričakala dekleta Društva podeželskih žena s sveže kuhano kavico in slastnimi domačimi dobrotami. Nadarjeni učenci Osnovne šole Toneta Pavčka in njihova mentorica učiteljica Lidija Lampe so pripravili kulturni nastop z recitacijami Pavčkovih pesmi ter glasbo in petjem. Vseskozi so nas spremljali konjeniki Konjeniškega društva treh dolin s konji in kočijami, svoje pa so pridale tudi štorklje z gnezda tik ob Pavčkovem domu, ki so s trkanjem kljunov veselo pozdravljale vse naokoli.

Z vmesnimi postanki s kulturnim dogajanjem in kulinaričnimi pokušinami smo obiskali Pavčkov dom v Šentjuriju, kjer so nas s glasbenimi točkami in recitacijami pozdravili in razveselili učenci Osnovne šole Toneta Pavčka.

Po doživetem sprejemu ob Pavčkovem domu se je ena skupina pohodnikov odpravila na Hmeljčarsko goro na pokušino in predstavitev dobrih vin članov Društva vinogradnikov Mirna Peč ter uživat ob petju pevcev Moškega pevskega zbora Rožmarin. Druga je nabirala korake po vznožju do gasilskega doma Hmeljčič, kjer smo jih pričakali s Slakovim štrudljem in osvežilno pijačo PGD Hmeljčič. Vmes so zvenele melodije mirnopeških harmonikašev, do smeha pa sta nas s hecnim skečom pripravili mirnopeška Micka in fina, a popolnoma nesposobna ljubljanska zdravnica, ki sta v resničnem življenju Brenčačici Bernarda Gorenc in Andreja Mervar.

Hecni mirnopeška Micka in fina ljubljanska zdravnica

Skupini sta se znova združili v Hmeljčiču in skupaj smo se odpravili na Mali Kal, kjer je s starimi starši odraščal Lojze Slak. Na Izletniški kmetiji Barbo – Domačija Slakove mladosti je sledil topel sprejem z muzikanti in bogatim kulturnim programom pod vodstvom Slakovega nečaka – Leopolda Pungerčarja – in Ansamblom Gašperja Kavška v organizaciji TD Mirna Peč – sekcija ljubiteljev Slakove glasbe Mali Kal. Ob plesu, petju, živahnih vižah in dobri jedači Cateringa Kukman in slastnim Slakovim štrudljem Barbove domačije so nekateri vztrajali še pozno popoldne in v noč, s pohodniki pa smo se okoli 14. ure organizirano skupaj odpravili na cilj pred Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči.

Pot so popestrili mirnopeški konjeniki

Na 10. jubilejnem pohodu po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je bilo tako lepo tudi zaradi skupnega truda. Zahvale gredo najprej vsem, ki ste pohajkovali z nami. Ogromno nam pomenijo vaše besede, kako zelo je v mirnopeških koncih lepo, ki ste jih mnogi pospremili z obljubo, da se boste radi vedno znova vračali. Še posebej pa ste nas nekateri izmed vas navdušili s poznavanjem mirnopeških velikanov Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka, z znanjem o njunih delih, rimah, pesmih in o njunih življenjskih poteh.

Najlepša hvala gre Občini Mirna Peč, Osnovni šoli Toneta Pavčka, župniku Janezu Rihtaršiču, Društvu podeželskih žena Mirna Peč, Društvu vinogradnikov Mirna Peč, Društvu harmonikarjev Mirna Peč, Turističnemu društvu Mirna Peč in sekciji Ljubiteljev Slakove glasbe Mali Kal, Izletniški kmetiji Barbo – Domačiji Slakove mladosti, gasilcem PGD Hmeljčič, Konjeniškemu društvu Treh dolin Mirna Peč, MPZ Rožmarin, Leopoldu Pungerčarju, Ansamblu Gašperja Kavška in drugim nastopajočim, Cateringu Kukman ter vsem preostalim, ki ste pripomogli k nepozabnem pohodu, polnem doživetij. Hvaležni smo.

Dekleta s Slakovim štrudljem

Vselej ste toplo dobrodošli v Mirni Peči in tudi v prihodnjih mesecih ste prijazno vabljeni v naše lepe kraje in v brenčaško družbo. Vsak zadnji četrtek v mesecu v Mirni Peči pripravljamo zanimive dogodke, snujemo jih za vas in z mislimi na vas. Spremljajte nas na spletni strani www.cetrtkova-brencanja.si ter na Facebook in Instagram profilu. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli,

Brenčači

November 2022 – Potopisno predavanje: Baltski trojček

Nina Mikec in Primož Tomažič sta v Mirni Peči pripravila slikovit moto potopis, med katerim sta okoli 80 obiskovalcev popeljala po zanimivem baltskem trojčku.

Navdušena motorista Nina Mikec in Primož Tomažič sta se na moto pustolovščino po Litvi, Latviji in Estoniji odpravila konec poletja 2020, tik pred vnovičnim zaprtjem meja ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Časi so bili negotovi in do zadnjega dne pred odhodom nista vedela, kakšne omejitve, morebitne karantene in druge ovire ju čakajo na poti. A na srečo se je vse izteklo po načrtih in sta 22. avgusta vendarle krenila od doma. Pot ju je vodila čez Madžarsko, Slovaško, Poljsko in preko treh baltskih držav – Litve, Latvije in Estonije – ter nazaj.

Primož Tomažič in Nina Mikec

V 17 dneh popotovanja sta prevozila 6.099 kilometrov in vmes doživela marsikaj lepega, zanimivega, zabavnega, a tudi nepredvidljivega. Na poti ju je neštetokrat zmočil dež ter sta si morala “stokrat dnevno” obleči in sleči dežno opremo. Baltsko muhasto vreme in lega namreč ne dopuščata pravega poletja in vročine; naokoli ni hribov in gora, temveč ravnine z redkimi nizkimi vzpetinami z največ okoli 300 metrov nadmorske višine.

Litva, Latvija in Estonija verjetno delno tudi zaradi klime niso ravno znane kot turistične, čeprav imajo po pripovedovanju Nine in Primoža veliko za pokazati. Očarali so ju čudovita narava in številni parki na prostem z raznovrstnimi tematikami. V njih na ogled stojijo rokodelske lesene umetnine v obliki škratov in čarovnic ter tradicionalne starinske vasi, kot so bile nekoč. Lepe so se jima zdele značilne vetrnice in svetilniki, peljala sta se mimo mnogih štorkljinih gnezd in se sprehodila po ukrivljeni peščeni sipini Kurska kosa.

Mirnopeška občinska sejna soba je bila polna obiskovalcev.

Potepala sta se po neskončnih peščenih plažah s številnimi školjkami, kjer nista našla čisto nič jantarja. Videla sta pokopališča s posebnimi lesenimi spomeniki v obliki rož in živali ter v litvanski Vilni vstopila v Užupis – republiko, ki jo opisujejo z besedami svobodni duh, umetniško ustvarjalno pa tudi skvoterstvo. Obiskala sta številne zgodovinske muzeje in razkrila, da imajo vse tri baltske prestolnice spominske muzeje žrtvam KGB-ja. Enega sta si ogledala v latvijski Rigi, ko sta se v “hiši na vogalu, iz katere v tedanjih časih sovjetskega režima nihče ni prišel živ” s spoštljivostjo sprehodila po nekdanjih zaporniških celicah, sobah za zasliševanje in mučilnicami. V njih so zaporniki preživljali svoje zadnje dni. 

V estonskem Talinu sta se v najstarejši lekarni v Evropi spraševala, kaj neki so zdravili z jelenovim penisom. Na tržnicah sta pasla oči na pisanih stojnicah s piškoti na kilograme, z lokalnimi specialitetami, kot so suhe ribe in lignji ter ogromno vložene zelenjave, s poceni in slastnimi borovnicami in brusnicami ter z dragocenim jantarjem. Pogumna Nina se je okopala v bolj hladnem kot toplem Baltskem morju in je bila strašno navdušena, ko je v Estoniji končno privozila do vasi z imenom Nina. V najlepši spomin pa so se jima vtisnila prostrana močvirja, poraščena z reso, mahovnicami in borovnicami, v objemu katerih sta ob pogledu na tisočera jezera občudovala nepozabne živo ognjene sončne vzhode.

Eno od močvirij s tisočerimi jezerci

Z motorističnega vidika so ju “(rahlo negativno) presenetile ceste, saj so vse ravne in z izjemo glavnih prometnic vse makadamske“. Kot navdušena motorista sta zato komaj čakala kakšno krožno križišče, da sta na poti lahko končno naredila ovinek ali dva. Pred vhodom so ju pričakali veliki napisi z imenom bližajočega se mesta in večkrat na poti sta naletela na “središče Evrope”. Med potovanjem se je neko jutro Primožu pokvaril motor. Zaplet sta rešila s pomočjo s seboj pripeljane servisne opreme in ustrežljivega prodajalca v trgovini z motoristično opremo, ki ju je preusmeril v prodajalno z akumulatorji. Sicer pa nista imela večjih pretresov z izjemo manjše nesreče na parkirišču, ko je voznica pri vzvratni vožnji podrla njuna motorja. Tudi posebnih koronskih ukrepov ni bilo, bi si pa s predolgim fotografiranjem pred mejno tablo z Estonijo skoraj prislužila 14-dnevno karanteno.

Srečo sta imela s sprotnim izbiranjem prenočišč preko spletne platforme Booking. Čeprav včasih vsaj na prvi pogled ni bilo videti ravno obetavno. Spala sta namreč tudi v na zunanji videz neugledni hiši, ki je na njuno veselje v notranjosti vendarle skrivala lep obljubljeni apartma. V najetem bungalovu sta se navihano muzala na terasi, ki je nudila pogled na pokopališče, in se kar nekajkrat sredi noči zabavala ob glasnih zvokih strastnih užitkov, ki so se širili iz sosednjih soban. Sicer pa – kot sta pojasnila – na potovanju za počitek ne potrebujeta veliko, “samo posteljo, kopalnico in kuhinjo“. Zato, da se naspita, osvežita in si lahko kaj dobrega pripravita.

Kirju koer v prevodu pomeni “sledilni pes” in je tradicionalna estonska sladica.

Včasih sta kuhala po prihodu na cilj, še raje sta poskušala lokalne dobrote. Primož je bil bolj zadržan ter je prisegal na preizkušene klobase in salame, medtem ko je Nina vselej poskusila tradicionalno. Jedla sta drugače. Zagrizla sta v posušene kuhane ribe in celo v narodno jed iz baltskega slanika in slanice z močnim vonjem po strohnelem. Jedla sta temen ržen kruh, “ki zdrži 14 dni“, losovo juho, kibinai, maizes zupo, kirju koer, kuhoke … in ob večerih po prihodu na cilj pila pivo in nizko alkoholno pijačo kvas. Del okusov – sladki maizes zupo in kirju koer, mesne žepke kibinai in skutne ploščice kohuke – sta ponudila obiskovalcem potopisnega predavanja. Večini so bili prigrizki všeč, o čemer so ob koncu pričali prazni pladnji, skodelice in kozarčki.

Prekaljena motorista in popotnika sta pustila vtis. Pričakovano, seveda. Zanimiva sogovornika sta polna izkušenj in užitek ju je bilo poslušati. Na motorju preživita praktično vse proste dni v letu; med cestnimi ovinki dopustujeta že od leta 2010, ko sta se vsak s svojim motorjem prvič odpravila na skupno daljšo pot. Do sedaj sta prevozila praktično celotno Evropo z izjemo Skandinavije in Anglije. Večkrat sta obiskala balkanske države – Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo – ter otoke Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Letos sta prispela vse do praga Azije – Carigrada -, kjer sta okusila še malo Turčije.

Slikovit mestni trg

Misli jima neutrudno uhajajo v načrte za prihodnje moto pustolovščine. Zavedata se, da je pot okoli Črnega morja zaradi vojnih razmer žal nemogoča, želita si ogledati Skandinavijo oziroma pot na Nordcap, kar pa je zanju trenutno cenovno in časovno precejšen zalogaj. Da, še veliko, veliko imata za povedati, pokazati in za doživeti. Upamo, da se nama nekoč znova pridružita, do tedaj pa jima želimo mnogo brezskrbnih in doživetja polnih moto pustolovščin.

Moto popotovanje po Baltskem trojčku smo pripravili v sodelovanju z Europe Direct Novo mesto in Občino Mirna Peč. V Društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči radi sodelujemo ter seveda dalje snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve tudi v prihodnje. V najbolj veselem mesecu skupaj s starši drugošolcev verouka v ponedeljek, 5. decembra, prijazno vabimo na miklavževanje, v četrtek in petek, 22. in 23. decembra, pa z Domom Frata na ogled živih jaslic. Leto bomo v Mirni Peči zaključili z velikim koncertom priljubljenih Čukov z animacijo za otroke in s prazničnim sejmom, ki bo na zadnji četrtek, 29. decembra.

Decembra prijazno vabljeni na Čuke!

Če želite prvi izvedeti, kje se lahko znova prijetno družimo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Vedno znova se veselimo snidenja z vami,

Brenčači