Vsi prispevki, ki jih je objavil/a admin

junij

Spevno po Poti Slakove in Pavčkove mladosti

Na tretjo luštno junijsko soboto ni bil zgolj pohod. Bilo je pravo doživetje! Brenčaško luštno, zabavno, prešerno in poetično smo se imeli med pohodom po Poti Slakove in Pavčkove mladosti. 

Za nami je res ena luštna praznična sobota. V sklopu praznika Občine Mirna Peč smo pohajkovali, prepevali in recitirali ter spoznavali in se prijetno družili po Poti Slakove in Pavčkove mladosti.

Okoli 200 pohodnikov ter ljubiteljev narave, Pavčkovih rim in Slakovih viž je bilo ob prehojenih približno 12 kilometrih deležnih pravega doživetja. 10. jubilejni pohod po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je prvič potekal v organizaciji Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in prvič v obrnjeni smeri kot doslej. Pripravili smo ga v sodelovanju z Občino Mirna Peč, lokalnimi društvi, občani in Osnovno šolo Toneta Pavčka.

Začetek pohoda po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je bil v znamenju Slakovih viž.

V Mirni Peči je vedno lepo in tako je bilo že ob vsem začetku pohoda. Popestrili so ga harmonikaši Društva harmonikarjev Mirna Peč, ki so mojstrsko napenjali mehe. Iz harmonik so izvabljali melodije, ki so nekaj pohodnikov popeljale na plesišče že na samem štartu pred mogočno cerkvijo sv. Kancijana. Da … vseskozi je bilo veselo. Po vzpodbudnih besedah župana Andreja Kastelica, idejnega očeta in predsednika Turističnega društva Mirna Peč Jožeta Barbe ter brenčaškega predsednika Nejca Staniše smo se v začetku junijskega sončnega dne skupaj veseli odpravili na zanimivo pot, polno prijetnih presenečenj.

Približno 12 kilometrov dolga pot je razgibana, a prijetna in ne preveč zahtevna. Primerna je tudi za rekreativne pohodnike in začetnike ter za vse generacije, tudi za otroke.

Imenitne so bile postojanke in popestritve. Pri Pavčkovem domu v idilični vasici Šentjurij, kjer je odraščal veliki Tone Pavček, so nas pričakala dekleta Društva podeželskih žena s sveže kuhano kavico in slastnimi domačimi dobrotami. Nadarjeni učenci Osnovne šole Toneta Pavčka in njihova mentorica učiteljica Lidija Lampe so pripravili kulturni nastop z recitacijami Pavčkovih pesmi ter glasbo in petjem. Vseskozi so nas spremljali konjeniki Konjeniškega društva treh dolin s konji in kočijami, svoje pa so pridale tudi štorklje z gnezda tik ob Pavčkovem domu, ki so s trkanjem kljunov veselo pozdravljale vse naokoli.

Z vmesnimi postanki s kulturnim dogajanjem in kulinaričnimi pokušinami smo obiskali Pavčkov dom v Šentjuriju, kjer so nas s glasbenimi točkami in recitacijami pozdravili in razveselili učenci Osnovne šole Toneta Pavčka.

Po doživetem sprejemu ob Pavčkovem domu se je ena skupina pohodnikov odpravila na Hmeljčarsko goro na pokušino in predstavitev dobrih vin članov Društva vinogradnikov Mirna Peč ter uživat ob petju pevcev Moškega pevskega zbora Rožmarin. Druga je nabirala korake po vznožju do gasilskega doma Hmeljčič, kjer smo jih pričakali s Slakovim štrudljem in osvežilno pijačo PGD Hmeljčič. Vmes so zvenele melodije mirnopeških harmonikašev, do smeha pa sta nas s hecnim skečom pripravili mirnopeška Micka in fina, a popolnoma nesposobna ljubljanska zdravnica, ki sta v resničnem življenju Brenčačici Bernarda Gorenc in Andreja Mervar.

Hecni mirnopeška Micka in fina ljubljanska zdravnica

Skupini sta se znova združili v Hmeljčiču in skupaj smo se odpravili na Mali Kal, kjer je s starimi starši odraščal Lojze Slak. Na Izletniški kmetiji Barbo – Domačija Slakove mladosti je sledil topel sprejem z muzikanti in bogatim kulturnim programom pod vodstvom Slakovega nečaka – Leopolda Pungerčarja – in Ansamblom Gašperja Kavška v organizaciji TD Mirna Peč – sekcija ljubiteljev Slakove glasbe Mali Kal. Ob plesu, petju, živahnih vižah in dobri jedači Cateringa Kukman in slastnim Slakovim štrudljem Barbove domačije so nekateri vztrajali še pozno popoldne in v noč, s pohodniki pa smo se okoli 14. ure organizirano skupaj odpravili na cilj pred Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči.

Pot so popestrili mirnopeški konjeniki

Na 10. jubilejnem pohodu po Poti Slakove in Pavčkove mladosti je bilo tako lepo tudi zaradi skupnega truda. Zahvale gredo najprej vsem, ki ste pohajkovali z nami. Ogromno nam pomenijo vaše besede, kako zelo je v mirnopeških koncih lepo, ki ste jih mnogi pospremili z obljubo, da se boste radi vedno znova vračali. Še posebej pa ste nas nekateri izmed vas navdušili s poznavanjem mirnopeških velikanov Toneta Pavčka in Lojzeta Slaka, z znanjem o njunih delih, rimah, pesmih in o njunih življenjskih poteh.

Najlepša hvala gre Občini Mirna Peč, Osnovni šoli Toneta Pavčka, župniku Janezu Rihtaršiču, Društvu podeželskih žena Mirna Peč, Društvu vinogradnikov Mirna Peč, Društvu harmonikarjev Mirna Peč, Turističnemu društvu Mirna Peč in sekciji Ljubiteljev Slakove glasbe Mali Kal, Izletniški kmetiji Barbo – Domačiji Slakove mladosti, gasilcem PGD Hmeljčič, Konjeniškemu društvu Treh dolin Mirna Peč, MPZ Rožmarin, Leopoldu Pungerčarju, Ansamblu Gašperja Kavška in drugim nastopajočim, Cateringu Kukman ter vsem preostalim, ki ste pripomogli k nepozabnem pohodu, polnem doživetij. Hvaležni smo.

Dekleta s Slakovim štrudljem

Vselej ste toplo dobrodošli v Mirni Peči in tudi v prihodnjih mesecih ste prijazno vabljeni v naše lepe kraje in v brenčaško družbo. Vsak zadnji četrtek v mesecu v Mirni Peči pripravljamo zanimive dogodke, snujemo jih za vas in z mislimi na vas. Spremljajte nas na spletni strani www.cetrtkova-brencanja.si ter na Facebook in Instagram profilu. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli,

Brenčači

Brenčači izpostavljamo

“Mir na peč, hvala! Najbulj dobru je blu!”

Na dan mladosti, 25. maja, je po Mirni Peči omamno zadišalo. Do sitega smo se najedli slastnih dobrot lokalnih ponudnikov, si dodobra omočili grla z ravno prav ohlajeno pijačo ter vse skupaj dodatno “začinili” s čudovito pozitivno energijo in prijetnim druženjem.

“Najbulj dobru je blu” na kulinaričnem doživetju “Mir na peč, dobru bo!”. Prijetno smo se družili pred Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ter si privoščili slastne dobrote in ravno prav osvežilno pijačo. Dogodek je razposajeno in sproščeno povezoval najbolj priljubljeni in simpatični vremenar, novinar in vsestransko nadarjeni Robert Erjavec. Obiskovalce je razveselil in nasmejal ter pričaral dodatno pozitivno energijo, ki se je močno, močno občutila in se je hitro kot blisk širila daleč naokoli.

Kulinarično doživetje “Mir na peč, dobru bo!” je povezoval simpatični Robert Erjavec.

Lokalni ponudniki so zakuhali, spekli, zamesili, sestavili, zavili in zamešali prave kulinarične uspešnice: ameriške hot doge, mesne mešane dobrote, “uležane” pice, golaž v kruhovi posodici, pasulj z Ančkinim kruhom, palačinke z domačimi namazi in flancati, štruklje s sladkimi prelivi, slasten domač sladoled ter znameniti Slakov štrudelj. V dobri družbi smo veselo nazdravili z vinom z okoliških goric in s pivom iz domače doline, medtem ko so se lahko najmlajši osvežili z brezalkoholnimi pijačami.

Kdo vse je razveselil brbončice na “Mir na peč, dobru bo!”?

– Franci Špolar (Gostilna Špolar) je ponujal prav posebne ameriške hot doge (klasik, hrustljavček in natrganc),
– Stane Cesar (Hiša Cesar Gostinstvo) je pripravil svinjske ruladice, pohančke in čevapčiče s slastnim krompirčkom in zelenjavo,
– Poljanci (ŠTD Poljane) so zakuhali “dober pasulj, ki se daleč sliši”, ter spekli dišeč Ančkin domač kruh in Ančkine domače mašinske piškote,
– Jure in Denis Barbo (PIZZA PL’C) sta v živo pekla pice z uležanim testom,
– Karmen Rozman (Dom Frata) nas je razvajala z divjačinskim golažem v kruhovi posodici in s sladkimi štruklji s tremi različnimi prelivi,
– podeželske žene (DPŽ Mirna Peč) so nas posladkale z daleč dišečimi palačinkami in flancati,
– Saša in Matej Obranovič (Sašine butične sladice) sta zamešala slasten domač sladoled in Bubble Tea (naravni ledeni čaj s kašami),
– Nejc in Dragica Barbo (Izletniška kmetija Barbo – Domačija Slakove mladosti) sta zavila Slakov štrudelj,
– Peter Cesar (Pivovarna Cesar) je točil osvežilno pivo zvarjeno v mirnopeški dolini,
– vinar Matej Granda nas je razveselil s kar petimi vrhunskimi vrstami vina in dvema peninama,
– vinogradniki (Društvo vinogradnikov Mirna Peč) so nudili tri vrste vina, ki so jih pridelale njihove marljive roke, ter
– Brenčači smo poskrbeli za brezalkoholne pijače, tudi z izjemnim jabolčnim sokom Ekološke kmetije Kastelic in svežo kuhano kavico (z mlekom).

Že tako ali tako razgibano in izjemno dobro ponudbo so še popestrili in obogatili:

– Blaž Jarc-Konopljarc z izdelki iz slovenske konoplje in gobic,
– čebelar Rafko Cerovšek z različnim medom pridnih mirnopeških čebelic (tudi z jabolčnimi krhlji in orehi) in propolisom ter
– Gašper Žagar iz Woodwork Žagar z ročno izdelanimi lesenimi izdelki za kuhanje, rezanje, postrežbo …

Obiskovalci, ki so prišli lačni in žejni, so domov odhajali polni lepih vtisov in – kot se za mirnopeško kulinarično doživetje spodobi – seveda s polnimi trebuhi in nasmehi do ušes. Zadovoljni in zadovoljeni. Da, res, “najbulj dobru in lepu je blu” in Brenčači smo s ponudniki složno sklenili, da se znova dobimo ob isti uri na istem mestu na zadnji majski četrtek prihodnje leto.

Se vidimo čez leto dni!

Najlepša hvala vsem, ki ste pripomogli k vnovično lepem kulinaričnem doživetju. Hvaležni smo vsakomur iz srca. Vmes seveda neumorno snujemo dalje in Vas vse prisrčno vabimo na prihajajoče dogodke. Brenčaško krasno se bomo znova imeli na začetku poletja, v sklopu praznika Občine Mirna Peč. V soboto, 17. junija, bomo med 8. in 14. uro veselo pohajkovali po (obrnjeni) Poti Slakove in Pavčkove mladosti. Prijave za pohod že zbiramo in vas vabimo k izpolnitvi prijavnice TUKAJ. V nedeljo, 18. junija, pa se bomo ob 19. uri vsi skupaj prešerno smejali in divje rockali ob satirični rock komediji “MOJ ŽIVÒT JE ROKentROL” vsestranskega kulturnega ustvarjalca Gojmira Lešnjaka Gojca.

Trudimo se in smo navdihnjeni za Vas. Spremljajte nas na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči ter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega Vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaški družbi,

Brenčači

april 2023, Brenčači izpostavljamo

Nadustvarjalna Marta Bartolj obarvala Mirno Peč

Svetovno znana in prepoznana ilustratorka mirnopeških korenin Marta Bartolj je orisala veselje in strast ustvarjalnega življenja ter razkrila, kaj jo je najbolj očaralo in navdihnilo pri ilustriranju prenovljene izdaje “Sneguljčica” Pavla Golie.

Z navihanim nasmehom in z iskrivo igrivostjo v očeh se je Marta Bartolj spominjala razposajenih trenutkov, ki jih je kot mala deklica preživela pri babici, dedku in stricu Andreju v Biški vasi. Po mamini strani izvira iz Mirne Peči, kjer sta z bratom kuhala in jedla najboljši puding, kjer je omamno dišalo po sveže pečenih palačinkah, kjer so se pozimi sankali in se poleti pri Novljanu sladkali s slastnim jagodnim sladoledom.

Barvito doživetje smo člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči pripravili v sodelovanju z Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ter Knjižnico Pavla Golie Trebnje. Hvala za lepo, tvorno sodelovanje in z velikim veseljem še priporočamo še kdaj.

Danes svetovno priznana in prepoznana ilustratorka je v pogovoru z Brenčačico in knjižničarko Simono Lužar obiskovalcem Barvitega doživetja v Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka v Mirni Peči zaupala, da vsakdanjike običajno začenja z dobro kavo v družbi mačkov. Zatem se njene sekunde, minute in ure neumorno vrtijo okoli risanja, ki je njeno poslanstvo in življenje. V njem uživa in vselej ustvarja z mislijo like in na bralca. Ve, da so ji ilustratorski čevlji najbolj prav in da resnično hodi po poti, kamor jo je priklicalo življenje.

Njeni prvi risarski začetki so bili radoživi, prikupni in radovedni. Med gradnjo družinske hiše sta z bratom s črnim loščilom za čevlje popestrila sveže belo prepleskano steno in tedaj je v srcu prvič zavedno občutila strast in srečo ob ustvarjanju. Skozi leta je postajala vedno bolj pogumna tako v življenju kot v ilustratorstvu, kjer dandanes vse bolj brez zadržkov in svobodna izraža sebe v osupljivih ilustracijah.

K odločitvi za akademsko izobraževanje jo je poleg neizmerne želje in strasti spodbudil velik umetnik, akademski slikar in upokojeni profesor, Darko Slavec. Diplomirala je na Šoli za risanje in slikanje v Ljubljani, magistrirala po bolonjskem sistemu na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in za magistrsko nalogo prejela študentsko nagrado UL ALUO.

Hvaležna je. Kajti ob čudovitih nadarjenih profesorjih in sošolcih je zacvetela, se resnično odkrila in od tedaj niza uspeh za uspehom. Za nadustvarjalne ilustracije je prejela števila priznanja in nagrade, med njimi pomembno nagrado za ilustracijo ameriške fundacije Ezra Jack Keats Foundation, priznanje Kristine Brenkove za izvirno slovensko slikanico “Kje si?” in znak za kakovost zlata hruška za “Vprašanje za babico”.

Sodelovala je na mnogih razstavah in knjižnih sejmih tako v tujini kot doma ter je doslej upodobila živopisane cvetlice, zvezdave miške, prisrčne kužke, plesoče vile … Njen bogat in pisan ilustratorski opus med drugimi zajema knjige in slikanice “Zebra v ogledalu”, “Čudovit vrt”, “Dogodivščina v žepu”, “Mišja abeceda”, “Kje si?”, “Vprašanje za babico” ter “Kuža in dež”.

Prečudovite ilustracije je prav tako prispevala za še svežo, pred nedavnim izšlo prenovljeno izdajo “Sneguljčica“slovitega akademika, pesnika, dramatika, gledališčnika in pisca mladinskih iger Pavla Golie. Primerna je za vse generacije ter ponuja zanimivo primerjavo s pravljico bratov Grimm in naknadnih Disneyjevih različic. Izredno jo je navdihnila lepota poezije in bralcem, do katerih bo knjiga našla pot, nadvse privošči prijetna in čarobna potovanja med Golieve verze.

Marta Bartolj bralcem “Sneguljčice” privošči prijetna in čarobna potovanja med Golieve verze.

Da. “Sneguljčica“ je po 85 letih znova izšla v izdaji Knjižnice Pavla Golie Trebnje in spremno besedo zanjo je spisala tudi direktorica knjižnice, Andreja Pleničar. Z vneseno besedo je v govoru ob Barvitem doživetju opisala življenje Pavla Golia in med drugim izpostavila, kako je tudi v pesnitev oziroma igro v osmih delih vnesel veliko svojih načel in iskriv karakter, medtem ko je Marta Barolj vanjo vnesla svežino. “Pred seboj imamo lik lovca, patriota, razdvojenega med posledicami neposlušnosti kraljici oziroma njeni krivični oblasti in vlogo odgovornega očeta sedmih otrok, ki so življenjsko odvisni od njegove plače. Princa, ki išče lepotico za ženo, par lumpov, ki jima je najbolj poznana samo govorica novcev s kraljičino podobo: Frice in Frace. V kolikor bi želeli trajno uživati v izvirni slovenski ilustraciji Marte Bartolj in verzih Pavla Golie, lahko kupite knjigo in se prepričate sami,“ je pozvala.

Patricija Tratar iz trebanjske knjižnice je razkrila več o prijateljevanju enega najbolj priljubljenih pesnikov “našega“ Toneta Pavčka in “njihovega“ Pavla Golie. Bila sta pesniška in pivska družabnika; njune poti so se prepletale od malih nog in trdne vezi sta negovala vse do konca življenja. Znova sta se srečala in družila v mirnopeškem muzeju v uprizoritvi Brenčačic Andreje Mervar in Bernarde Gorenc. Hudomušno sta spomnila na nekaj svojih pomembnih dosežkov, in mojstrsko povezovala dogajanje, ki sta ga z glasbenim vložkom melodično popestrila odličen oboist Lenart Kupljenik in korepetitorka Maja Schuster.

Odličen oboist Lenart Kupljenik

Med govorci je bila tudi vodja muzeja Ljudmila Bajc, ki je srečna in v pričakovanju napovedala odprtje dodatnega muzejskega predela Toneta Pavčka. Obenem je vse prijazno povabila na obisk stalne sodobne interaktivne razstave o harmonikarju Lojzetu Slaku in na ogled ilustracij Marte Bartolj, ki bodo v Mirni Peči razstavljene do junija.

Tudi Brenčači Vas prisrčno vabimo na prihajajoče dogodke. V četrtek, 25. maja, bomo hudo dobro jedli na kulinaričnem doživetju, kjer se bodo predstavili lokalni ponudniki okusne hrane in osvežilne pijače. Brenčaško krasno se bomo prav tako imeli na začetku poletja, v sklopu praznika Občine Mirna Peč. V soboto, 17. junija, bomo veselo pohajkovali po (obrnjeni) Poti Slakove in Pavčkove mladosti, v nedeljo, 18. junija, pa se bomo vsi skupaj prešerno smejali in divje rockali ob satirični rock komediji “MOJ ŽIVÒT JE ROKentROL“ vsestranskega kulturnega ustvarjalca Gojmira Lešnjaka Gojca.

Trudimo se in smo navdihnjeni za Vas. Spremljajte nas na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Pečiter na spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419, da boste resnično prvi izvedeli, kaj zanimivega Vam spet pripravljamo.

Hvala in vedno dobrodošli v brenčaško družbo,

Brenčači

Marta Bartolj
Brenčači izpostavljamo

Lanovke v Mirni Peči priredile izjemen koncert

Pevke Vokalne skupine Lan so v Mirni Peči priredile čudovit in nepozaben koncert, po katerem smo vsi odhajali domov bogatejši. Hvaležni, srečni in polni prijetnih vtisov ter … s koščkom prelepe Bele krajine v srcih.

Ljubitelji ljudskih napevov so neizmerno uživali v nepozabnem in presenečenj polnem Koncertu Vokalne skupine Lan.

Izjemne vokalistke so ob zborovodkinji Mateji Jakša Jurković znova dokazale, da so resnično prava paša za úho in tudi za ôči. Očarljive belokranjske napeve so še popestrile s sprehajanjem in spreminjanjem zborovske postave, s čimer so pričarale sozvočenje ob pretekanju melodičnih glasov. Posebno navdušenje so požele ob izvajanju pesmi “Djačenje”, ko je ena od solistk nepričakovano zazvenela od zgoraj in od zadaj. Izven zborovske postave je na balonu šolske avle “djačila” o omembe vrednih dogodkih v vasi, ki so zaznamovali dogajanje med mladino.

Koncert Vokalne skupine Lan so s pesmicami “Tancaj, tancaj črni kos”, “Moj prijatelj Piki Jakob” ter “Miška in mavrica”pod taktirko Katje Stariha otvorile pevke Otroškega pevskega zbora Lan. Male Lanovke so imenitno prepevale in poskrbele za prelep uvod v izjemen večer, med katerim so velike Lanovke v nadaljevanju zapele številne najlepše belokranjske ljudske. Med drugimi so zadonele: “Spazila sem Janka”, “Igraj v kolo jabolko”, “Tičica mi poje”, “Svi su venci veli”, “Pobelelo pole” in “Pastirče mlado”. Pesmi, ki predstavljajo izročilo Bele krajine … tako, kot so jo doživljali njeni ljudje nekoč, kot je navdihovala skladatelje in nenazadnje kot jo pevke občutijo same.

Koncert Vokalne skupine Lan so otvorile pevke Otroškega pevskega zbora Lan.

Proti koncu nas je z obiskom nasmejal še hecen brenčaški hišnik Štef. Očaran nad dekleti ni skorajda čisto nič nergal, kot je običajno zelo tipično zanj. Pozabil je na vse tegobe, ki ga sicer težijo v “napornem hišniškem življenju”, in je raje razgalil svojo prisrčno stran. Dekleta so seveda klonila pred njegovimi čari in kar nekaj se jih je zelo zagrelo zanj. Štef je hitro izkoristil priložnost in dve povabil k sebi domov … A ne uživat, temveč delat. V teh dneh namreč nujno, nujno potrebuje pomoč pri … sajenju krompirja, jima je obrazložil.

“Ni problema, znava,” sta dejali, preden so skupaj hihitajoče razposajeni odšli. Da, res … sposobne so Belokranjke, ki so nas počastile z obiskom. Bogato je njihovo znanje in obogatile so vse nas. Vsi, ne samo Štef, smo domov odhajali bogatejši, s koščkom prelepe Bele krajine v srcih. Hvaležni, srečni in polni prijetnih vtisov. Zato najlepša hvala izjemnim pevkam. Tako velikim kot tudi malim, ki Lanovkam obetajo lepo in svetlo prihodnost.

Hvala Osnovni šoli Toneta Pavčka za prostor in cvetličarki Danijeli Cesar iz Hiše Cesar, ki je posodila čudovite nasadke živo-rumenih trobentic za okrasitev odra. Hvala tudi naši nadarjeni Marti Lužar, ki je oblikovala prekrasne šopke iz avtohtonih mirnopeških cvetlic.

Hvala Vam, obiskovalke in obiskovalci. Za Vas se trudimo in se bomo tudi v bodoče. V četrtek, 20. aprila, ob 19. uri v sodelovanju z Muzejem Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka ter Knjižnico Pavla Golie Trebnje pripravljamo barvit dogodek z ilustratorko mirnopeških korenin Marto Bartolj. Maja bomo dobro jedli na kulinaričnem doživetju, junija bomo v sklopu občinskega praznika pohajkovali po Poti Slakove in Pavčkove mladosti ter pripravili posebno komično presenečenje v rock ritmih.

Prijazno vabljeni na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, na spletno stran cetrtkova-brencanja.si ter k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in na SMS obveščanje preko telefonske številke 069 700 419. Spremljate nas, da boste prvi izvedeli, kaj zanimivega Vam spet pripravljamo.

Hvala in dobrodošli v brenčaško družbo tudi v prihodnje,

Brenčači

Februar 2023

Mirnopeške šeme so priklicale pomlad!

Juhuhu, frlju, frlju! Pustna povorka v Mirni Peči je znova presegla vsa nora pričakovanja, kajti letos se je v našem prelepem kraju zbralo še več maškar kot lani! Skozi središče se je vila za cel kilometer dolga kolona razposajenih šem, ki so podbrenčaško taktirko hecnega hišnika Štefa in norčavih kranjskih čebelic preplavile Mirno Peč in uspešno priklicale pomlad.

Kar za kilometer dolžine maškar se je zbralo na pustni povorki, ki je bila tokrat že druga zapovrstjo v organizaciji Kulturnega društva Četrtkovih brenčanj v Mirni Peči. Razposajene šeme so se pod taktirko hecnega hišnika Štefa in norčavih kranjskih čebelic od cerkve sv. Kancijana podala proti Muzeju Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Pred muzejem je sledilo šemasto rajanje ob plesu in petju s priljubljenima animatorjema Radom Trifkovićem in Uršo Štrucelj Plot iz Plesnega studia Novo mesto.

V Mirni Peči je bilo znova opaziti izjemno izvirne maškare; mnoge so bile ročno izdelane in ustvarjene doma. Med njimi so bili čisto pravi transformerji, hobotnica, meduza, levi, leopardi, pujski, čistilke, policisti, gasilci, stare tete in strici, kmetje, smrkci, strašila, vampirji, oblaki, sončki, mavrice, mušnice, gusarji, roparji, smrtki, nune, klovni, trenutno zelo trendna Wednesday … in seveda za Mirno Peč še posebej značilne čebelice.

Med raznoliko množico so članice najbolj stroge šemaste komisije, Jelka Krivec, Marjeta Kovačič in Tena Marn, izbrale najbolj top, top, top maškare, ki so prejele super duper nagrade. Vsem nagrajenim od srca čestitamo in priznavamo: “Bravo, super ste!” Obenem se najlepše zahvaljujemo komisiji za opravljeno zahtevno nalogo ter Ekološki kmetiji Kastelic, Jezikovni šoli Znam, Woodwork Žagar, Gostilni Špolar, Galaksiji Trebnje, Kavarni 5ka, Pr’Cukru, Ranču Aladin in Policijski upravi Novo mesto, ki so omogočili lepe nagrade.

Nagrade so bile torej samo za najbolj izvirne, vse maškare pa so seveda prejele slastne krofe, ki so jih omogočili Občina Mirna Peč, Kmetijska zadruga Trebnje-Krka in Pekarna Mokronog. Mednje smo jih razdelili več kot 400, medtem ko smo z nekaj preostalimi razveselili zaposlene na Urgentnem centru Splošne bolnišnice Novo mesto in gasilce Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto. Sladko ponudbo je poleg brenčaških kakava s penicami, čaja in vode popestrila Saša Obranovič iz Sašinih butičnih sladic. Z njene stojnice je omamno dišalo po kokicah, šmornu, vafljih in palačinkah, tako da so resnično čisto vsi – sladkosnedi in slanosnedi – prišli na svoj račun in je bil pust res polnih, mastnih ust.

Najlepša hvala vsem, ki ste omogočili, da je druga Pustna povorka v Mirni Peči tako zelo uspela. Posebna zahvala gre tudi gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Hmeljčič, ki so poskrbeli za varno povorko in brezskrbno rajanje. Hvaležni smo.

Čisto na koncu pa vas z veseljem povabimo na naš prihodnji dogodek, ki bo zadnji marčevski četrtek, 30. marca. Lahko že napovemo, da bo v brenčaški družbi znova lepo in prijetno. Kaj vam pripravljamo, izdamo pravočasno. Kliknite na spletno stran https://www.cetrtkova-brencanja.si, prijavite se na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com ter nas spremljajte na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, da boste izvedeli prvi. Dobrodošli!

Brenčači

Januar 2023

Na brenčaškem večeru s Kresom in Louiso se je pelo in plesalo

Za nami je prvi januarski dogodek, ki smo ga pri Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči lahko pripravili v živo. V preteklih dveh januarjih nam je “štrene mešala” korona, ki pa smo jo tokrat vendarle ugnali ter vsi zdravi in polni pozitivne energije organizirali brenčaški ljudski večer s Folklorno skupino Kres.

Če smo leto 2022 zaključili z novejšo Pesmijo o prijateljstvu, smo v brenčaški družbi v novo 2023 vstopili s prvinskimi ljudskimi melodijami in plesom. Plesalci, pevci in glasbeniki Folklorne skupine Kres so nas v Mirni Peči vse skupaj nostalgično popeljali v preteklost s tradicionalni pesmimi in plesi posameznih dežel.

Folklorna dediščina je bogata in lepa, razvila se je sčasoma, spontano, naravno. Sama in nihče je ni “izumil”. V dragocenih ljudskih pesmih so pogosto ohranjene značilnosti, ki so imele nekoč magičen in obredni pomen. Z njimi so nekoč in se še dandanes prenašajo zgodbe iz kraja v kraj in iz roda v rod. So način izražanja, sopotnica pri vseh življenjskih prelomnicah. Pomembno je besedilo, melodija se mu prilagaja in mu sledi. Pri plesu pa je običajno v ospredju skupina, ki lahko izbere ali spodbuja pare in posameznike, da se izkažejo s svojo spretnostjo. 

Najbližje folklorno društvo, ki skrbi, da ljudski ples ne odide v pozabo, nam je Folklorno društvo Kres iz Novega mesta. Člane društva, ki šteje skoraj pol stoletja, poleg kakovosti in visokega nivoja izvajanja povezujeta dobra volja in ljubezen do ljudskega izročila. Več kot 130 članov je vključenih v dve otroški, mladinsko, vodilno, mlajšo veteransko, godčevsko in tamburaško skupino ter v pevski sestav Li-La.

Plesalci Folklornega društva Kres so se zavrteli, zaigrali in zapeli.

Tokrat so nas počastili z nastopom, med katerim je več kot 150 obiskovalcev v avli Osnovne šole Toneta Pavčka v Mirni Peči občudovalo in uživalo v njihovi pevsko-plesni predstavi. Po uvodu, v katerem smo Brenčači na kratko opisali nastanek ljudskih plesov in orisali zgodovino novomeške skupine Kres, so člani in članice tamburaške sekcije melodično in usklajeno zaigrali in zapeli dve ljudski pesmi. Pet parov plesalcev v različnih narodnih nošah je zaplesalo, zatem pa je sledilo presenečenje.

Skozi vrata je prikorala lepa, fina dama s kovčkom in v dragem krznenem plašču. Louisa. Tako je povedala, da ji je ime. Razložila je, da je Štefova sestrična iz daljne Kanade, ki se je vrnila v domače kraje po dolgih, dolgih letih. Kar malce je bila izgubljena. Pred skoraj pol stoletja, ko je bila nazadnje v Mirni Peči, ni bilo tako lepe in moderne osnovne šole. Kmalu bi se izgubila, a je imela na srečo dobro vodstvo in sposobnega, privlačnega voznika, ki jo je varno pripeljal na cilj.

Pohvalila se je, da jo je na Brniku pobral “en joung in sexy taksidrajver”. Nemudoma sta se ujela. Želela sta se ustaviti “na enem kofi vit milk”, a so bile gostilne zaprte in Lousia ni mogla nikjer zapraviti svojih veliko, veliko kanadskih dolarjev. Tudi hecnega hišnika Štefa ni bilo, čeprav sta bila dogovorjena za srečanje. Je pa našla brenčaško skrinjico s prostovoljnimi prispevki in vanjo radodarno odložila vse kanadske dolarje. Nato je vsa vzhičena znova odhitela k svojemu lepemu “taksidrajverju”, z razlago in pod pretvezo, da bosta skupaj celo noč iskala izgubljenega Štefa.

Louisa je neuspešno iskala bratranca Štefa in gostilno, v kateri bi lahko zapravila svoje dolarje.

Zatem so na oder znova stopili Kresovci in pod taktirko tamburašev je zadonela lepa melodija. Umetniška vodja Folklorne skupine Kres, Branka Moškon, je nato predstavila vseh pet narodnih noš, v katerih so plesalci predstavili zvrst ljudske umetnosti: dolenjsko, belokranjsko, prekmursko, štajersko in zgornjeposoško.

Lepo smo se imeli. Da je ljudska glasba res del vseh nas, se je več kot izkazalo tudi na Večeru s Folklorno skupino Kres. Občinstvo je ves čas prepevalo z nastopajočimi in se pozibavalo ob poskočnih, veselih ljudskih ritmih. Rajali, prepevali in plesali bomo tudi februarja, ko vas lahko že povabimo na pustno povorko in rajanje. Dobimo se na pustni torek, 21. februarja, pred mirnopeško cerkvijo sv. Kancijana. Točno uro še sporočimo. Vse šemaste pa že pozivamo k lovom za kostumi, da boste tudi vi dragoceni del letos že druge in zatorej tradicionalne pustne povorke v Mirni Peči. Naj vam še zaupamo skrivnost – slastni krofi bodo za vse maškare, luštne nagrade pa le za najbolj izvirne.

Pustno rajanje v Mirni Peči februarja 2022

In še – če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si.

Dobrodošli v brenčaški družbi in se vidimo,

Brenčači

December 2022

Čudovita pravljica o prešernih Mirnopečanih

Na decembrsko Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom je na obisk v Mirno Peč iz daljnih severnih dežel prispela tudi teta Zzzima, ki je s seboj prinesla pravljičnost, čarobnost, veselje, srečo in ljubezen. Obiskovalcem je pripovedovala pravljico s čudovitim sporočilom o prešernih in po srcu neizmerno dobrih Mirnopečanih.

Teta Zzzima

Po Zzzabavi so številni izrazili željo, da bi pravljico znova slišali ali prebrali. Brenčači smo se zato pogumno podali na sever in po dooolgem potovanju polnem pustolovščin prispeli do pravljičnega domovanja tete Zzzime. Vsa navdušena nas je sprejela ter nas pocrkljala s šmornom in vročim kakavom s penicami. Zatem nam je predala knjigo s pravljicami v upanju, da se zgodba o prešernih Mirnopečanih sliši daleč, daleč, daleč in da se vsenaokrog širijo široki nasmehi. Spodaj si jo lahko preberete v celoti:

Prešerni Mirnopečani premagali zlovoljnega Zzzeva

Pred davnimi, davnimi časi so v prelepem kraju, obdanem z razgibanimi griči in vinogradi, rodovitnimi polji, urejenimi naselji in hišicami živeli prijazni in dobrovoljni ljudje. Vsi so se imeli radi in so si med seboj nesebično pomagali.

Kmetje so prijateljem orali vrtove, kmečke gospodinje so pekle praznično potico za starejše sosede, gasilci so gasili, prenavljali, dostavljali, mirili … Župljani so molili in v dobro priporočali čisto vse ter pomagali vsem pomoči potrebnim. Vinogradniki so ljubeče obdelovali trte, ribiči so hranili ribe in čistili brežino Temenice. Čebelice in Rožmarini so zveneče prepevali in harmonikarji so širili prešerne viže. Brenčači so vsak zadnji četrtek v mesecu prirejali družabne prireditve in še mnogi, mnogi Mirnopečani so bili dejavni v želji razveseljevati in pomagati.

Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči. Vsi so živeli v sožitju in so si vselej priskočili na pomoč, kjer so le lahko. A nekega dne se je življenje nepričakovano korenito spremenilo. Kot strela iz jasnega je v kraj nepovabljen vdrl zlovoljen baciljak z imenom Zzzev. S “korono” na ogromni glavi se je kot blisk nesramno dokopal do vsega in se polastil prav slehernega prebivalca. Ljudstvo si je bilo čez noč prisiljeno nadeti maske.

Zzzevov glavni cilj je bil za vedno zakriti prelepe nasmehe zadovoljnih mirnopeških ljudi in na poti k uresničitvi cilja ni izbiral sredstev. Lomastil je po šoli in vrtcu, po občini, v muzeju, v cerkvi, pri zdravniku in zobozdravniku, v cvetličarni, pri frizerju … Celo za šank si je drznil! Mislil je, da bo z vseh ustnic za veke vekomaj izbrisal smehljaje in da bodo vsi postali zlovoljni. Taki, kot je bil on sam.

A prešerni Mirnopečani se niso dali in so se še naprej smejali ob vsaki priložnosti. Odprtih src so v vsem opazili vse drugo kot zlovoljnost. Videli so samo lepo v bližnjih, prijateljih, sorodnikih, sosedih, mimoidočih. Videli so prijazne in tople oči, navihano vihanje noskov, miganje koničk ušesk in napenjanje polnih, srečnih ličk.

Veselja, sreče in nasmehov kljub Zzzevovemu delovanju in zzzaščitnim maskam ni bilo mogoče skriti. Bili so povsod naokoli in … bili so strašno nalezljivi! Že navsezgodaj zjutraj ga je prejela Ema ob prihodu v pekarno po omamno dišeč kruh. Na poti k babici ga je podarila sosedi Anici in sošolcu Žanu. Anica ga je predala dalje Mojci, Simoni, Maksu, Uli in Špeli. Žan je z njimi razveselil Tatjano, Draga, Nejca in Bernardo. Vesela množica je nasmehe razdelila med Aleše, Domne, Ksenije, Janeze, Mije, Mirane, Andreje, Milene, Sonje, Uroše … in oni so delili dalje in dalje in dalje in dalje …

Veselje se je bliskovito širilo in ob koncih dneva je bila vedno na široko nasmejana cela Mirna Peč ter vse okoliške vasi in naselja. Tako je bilo dan za dnem in čemeren Zzzev je sčasoma obupal. Razočaran se je obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen od srca nasmejal. Njegova zlovoljnost je za vekomaj izginila v deželo pozabe. Nalezljivi nasmehi pa še dandanes razveseljujejo vse dobre ljudi po Mirni Peči in daleč naokoli.

No … Zdaj se še vi ozrite okoli sebe. Podarite nasmeh ljudem ob vas in naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023!

Za zabavo in kulturo bomo poskrbeli mi. Namreč, v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči nikdar ne počivamo. Vseskozi neumorno snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve. Če želite prvi izvedeti, kdaj, kje in zakaj vas bomo znova povabili v brenčaško družbo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si.

Vedno znova se veselimo snidenja z vami.

Brenčači

December 2022

Na zzzabavi s Čuki v Mirni Peči rajali mladi in stari

Lepo. Lepo je bilo v Mirni Peči na “Zzzabavi s Čuki in prazničnim sejmom”. Ljudje smo se zbrali, zaplesali, zapeli, se poveselili in veselo nazdravili za srečno novo leto. Veliko nas je bilo. Vsi smo se radostno nasmejali drug drugemu ter širili pozitivno energijo po mirnopeški dolini in daleč naokoli.

Na “Zzzabavo s Čuki in prazničnim sejmom” je iz daljne Ledene dežele pripotovala teta Zzzima, najboljša prijateljica dedka Mraza in babice Mraz. Pripovedovala je čudovito pravljico o dobrih mirnopeških ljudeh, ki so s skupnimi močmi premagali zlovoljnega baciljaka Zzzeva. Njegov nesramni cilj je bil za veke vekomaj izbrisati nasmehe z ustnic prešernih Mirnopečanov. A prijazni ljudje se niso in niso dali. Zzzevu na koncu kljub trmastemu vztrajanju ni preostalo drugega, kot da se je razočaran obrisal pod nosom, odvrgel “korono” z ogromne glave in se poražen še sam od srca nasmejal.

Široko, od ušes do ušes, so bili na odru nasmejani tudi priljubljeni Čuki. S številnimi uspešnicami so naredili pravi žur. Najprej so s plesalko razveselili predvsem otroke, na oder iz občinstva privabili harmonikaše, pevce in plesalce. Med drugim so zapeli kultne Krokodilčki, Sankaška polka, Rdeča mašna, Mal’ naprej pa mal’ nazaj, Komar, Greva gor v hribe … Zaključili so s prelepo Zgodbo o prijateljstvu, ki so jo na odru zapeli skupaj s člani Kulturnega društva Četrtkova brenčanja v Mirni Peči.

Dogodek smo organizirali Brenčači ob sofinanciranju Občine Mirna Peč in ob pomoči naših zvestih pomočnikov. Hvala. Posebno najlepša hvala gre tudi Osnovni šoli Toneta Pavčka, gasilcem PGD Jablan in PGD Hmeljčič, Kritinam Majde, Justini Drenik, hišniku Marku Matohu, Dejanu Dularju, Sabini Kovačič, Mojci Lužar ter sposobnim in okretnim natakarjem za brenčaškim točilnim pultom. Hvala podpornikom društva in hvala čisto vsem, ki ste kakor koli pomagali, da je silvestrovanje na prostem v Mirni Peči tako čudovito uspelo. Hvaležni smo.

Hvala tudi ponudnikom odlične hrane in pijače. Slastne hamburgerje in pregrešno dober šmoren s sladoledom so na zzzabavi pekli chefi Cateringa Kukman. Sladokusce so prav tako pocrkljali novomeški skavti z debelo namazanimi palačinkami ter Matej iz Sašinih butičnih sladic s svežimi kokicami in šmornom. Brenčači s pomočniki in Peter s Pivovarne Cesar pa smo z okrepčilno pijačo poskrbeli, da se grla niso osušila.

Raznolika je bila tudi ponudba na prazničnih stojnicah, kjer so slovenski rokodelci upravičeno ponosno razkazovali sadove svojega ustvarjanja in dela. Med njimi so bili izdelki iz lesa in konoplje, ekološki pridelki, zimske kape s krznenimi cofki, ročno šivana dela, naravna kozmetika in mlečni izdelki. Ustvarjalci, pridelovalci in predelovalci so znova dokazali, kako dragoceni so znanje, domišljija, kreativnost, ideje ter predvsem pridno, predano in trdo delo. Tudi njim hvala iz srca.

Obenem zelo hvala seveda Vam, obiskovalcem. Za Vas se trudimo in se bomo tudi vnaprej. Imamo le eno skromno željo – če bi lahko tudi v prihodnje radodarno delili nasmehe ljudem okoli vas. Naj se smehljaji razlezejo daleč, daleč, od ušes do ušes, pa vse v novo leto in še v leta naprej. Srečno, veselo, prijazno in ljubezni polno naj bo leto 2023! Za zabavo bomo poskrbeli v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči. Polni idej smo in odločeni smo, da jih nekoč udejanjimo. Da … zagotovo se bomo tudi v prihodnjem letu v Mirni Peči trudili popestriti zadnje četrtke v mesecu.

Če želite prvi izvedeti, kje, kdaj in kaj zabavnega spet snujemo, vas vabimo na Facebook in Instagram profil Četrtkova brenčanja v Mirni Peči, k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com in k obisku naše čisto sveže spletne strani www.cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v brenčaški družbi vsak zadnji četrtek v mesecu! Se vidimo!

Brenčači

November 2022

November 2022 – Potopisno predavanje: Baltski trojček

Nina Mikec in Primož Tomažič sta v Mirni Peči pripravila slikovit moto potopis, med katerim sta okoli 80 obiskovalcev popeljala po zanimivem baltskem trojčku.

Navdušena motorista Nina Mikec in Primož Tomažič sta se na moto pustolovščino po Litvi, Latviji in Estoniji odpravila konec poletja 2020, tik pred vnovičnim zaprtjem meja ob ukrepih za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Časi so bili negotovi in do zadnjega dne pred odhodom nista vedela, kakšne omejitve, morebitne karantene in druge ovire ju čakajo na poti. A na srečo se je vse izteklo po načrtih in sta 22. avgusta vendarle krenila od doma. Pot ju je vodila čez Madžarsko, Slovaško, Poljsko in preko treh baltskih držav – Litve, Latvije in Estonije – ter nazaj.

Primož Tomažič in Nina Mikec

V 17 dneh popotovanja sta prevozila 6.099 kilometrov in vmes doživela marsikaj lepega, zanimivega, zabavnega, a tudi nepredvidljivega. Na poti ju je neštetokrat zmočil dež ter sta si morala “stokrat dnevno” obleči in sleči dežno opremo. Baltsko muhasto vreme in lega namreč ne dopuščata pravega poletja in vročine; naokoli ni hribov in gora, temveč ravnine z redkimi nizkimi vzpetinami z največ okoli 300 metrov nadmorske višine.

Litva, Latvija in Estonija verjetno delno tudi zaradi klime niso ravno znane kot turistične, čeprav imajo po pripovedovanju Nine in Primoža veliko za pokazati. Očarali so ju čudovita narava in številni parki na prostem z raznovrstnimi tematikami. V njih na ogled stojijo rokodelske lesene umetnine v obliki škratov in čarovnic ter tradicionalne starinske vasi, kot so bile nekoč. Lepe so se jima zdele značilne vetrnice in svetilniki, peljala sta se mimo mnogih štorkljinih gnezd in se sprehodila po ukrivljeni peščeni sipini Kurska kosa.

Mirnopeška občinska sejna soba je bila polna obiskovalcev.

Potepala sta se po neskončnih peščenih plažah s številnimi školjkami, kjer nista našla čisto nič jantarja. Videla sta pokopališča s posebnimi lesenimi spomeniki v obliki rož in živali ter v litvanski Vilni vstopila v Užupis – republiko, ki jo opisujejo z besedami svobodni duh, umetniško ustvarjalno pa tudi skvoterstvo. Obiskala sta številne zgodovinske muzeje in razkrila, da imajo vse tri baltske prestolnice spominske muzeje žrtvam KGB-ja. Enega sta si ogledala v latvijski Rigi, ko sta se v “hiši na vogalu, iz katere v tedanjih časih sovjetskega režima nihče ni prišel živ” s spoštljivostjo sprehodila po nekdanjih zaporniških celicah, sobah za zasliševanje in mučilnicami. V njih so zaporniki preživljali svoje zadnje dni. 

V estonskem Talinu sta se v najstarejši lekarni v Evropi spraševala, kaj neki so zdravili z jelenovim penisom. Na tržnicah sta pasla oči na pisanih stojnicah s piškoti na kilograme, z lokalnimi specialitetami, kot so suhe ribe in lignji ter ogromno vložene zelenjave, s poceni in slastnimi borovnicami in brusnicami ter z dragocenim jantarjem. Pogumna Nina se je okopala v bolj hladnem kot toplem Baltskem morju in je bila strašno navdušena, ko je v Estoniji končno privozila do vasi z imenom Nina. V najlepši spomin pa so se jima vtisnila prostrana močvirja, poraščena z reso, mahovnicami in borovnicami, v objemu katerih sta ob pogledu na tisočera jezera občudovala nepozabne živo ognjene sončne vzhode.

Eno od močvirij s tisočerimi jezerci

Z motorističnega vidika so ju “(rahlo negativno) presenetile ceste, saj so vse ravne in z izjemo glavnih prometnic vse makadamske“. Kot navdušena motorista sta zato komaj čakala kakšno krožno križišče, da sta na poti lahko končno naredila ovinek ali dva. Pred vhodom so ju pričakali veliki napisi z imenom bližajočega se mesta in večkrat na poti sta naletela na “središče Evrope”. Med potovanjem se je neko jutro Primožu pokvaril motor. Zaplet sta rešila s pomočjo s seboj pripeljane servisne opreme in ustrežljivega prodajalca v trgovini z motoristično opremo, ki ju je preusmeril v prodajalno z akumulatorji. Sicer pa nista imela večjih pretresov z izjemo manjše nesreče na parkirišču, ko je voznica pri vzvratni vožnji podrla njuna motorja. Tudi posebnih koronskih ukrepov ni bilo, bi si pa s predolgim fotografiranjem pred mejno tablo z Estonijo skoraj prislužila 14-dnevno karanteno.

Srečo sta imela s sprotnim izbiranjem prenočišč preko spletne platforme Booking. Čeprav včasih vsaj na prvi pogled ni bilo videti ravno obetavno. Spala sta namreč tudi v na zunanji videz neugledni hiši, ki je na njuno veselje v notranjosti vendarle skrivala lep obljubljeni apartma. V najetem bungalovu sta se navihano muzala na terasi, ki je nudila pogled na pokopališče, in se kar nekajkrat sredi noči zabavala ob glasnih zvokih strastnih užitkov, ki so se širili iz sosednjih soban. Sicer pa – kot sta pojasnila – na potovanju za počitek ne potrebujeta veliko, “samo posteljo, kopalnico in kuhinjo“. Zato, da se naspita, osvežita in si lahko kaj dobrega pripravita.

Kirju koer v prevodu pomeni “sledilni pes” in je tradicionalna estonska sladica.

Včasih sta kuhala po prihodu na cilj, še raje sta poskušala lokalne dobrote. Primož je bil bolj zadržan ter je prisegal na preizkušene klobase in salame, medtem ko je Nina vselej poskusila tradicionalno. Jedla sta drugače. Zagrizla sta v posušene kuhane ribe in celo v narodno jed iz baltskega slanika in slanice z močnim vonjem po strohnelem. Jedla sta temen ržen kruh, “ki zdrži 14 dni“, losovo juho, kibinai, maizes zupo, kirju koer, kuhoke … in ob večerih po prihodu na cilj pila pivo in nizko alkoholno pijačo kvas. Del okusov – sladki maizes zupo in kirju koer, mesne žepke kibinai in skutne ploščice kohuke – sta ponudila obiskovalcem potopisnega predavanja. Večini so bili prigrizki všeč, o čemer so ob koncu pričali prazni pladnji, skodelice in kozarčki.

Prekaljena motorista in popotnika sta pustila vtis. Pričakovano, seveda. Zanimiva sogovornika sta polna izkušenj in užitek ju je bilo poslušati. Na motorju preživita praktično vse proste dni v letu; med cestnimi ovinki dopustujeta že od leta 2010, ko sta se vsak s svojim motorjem prvič odpravila na skupno daljšo pot. Do sedaj sta prevozila praktično celotno Evropo z izjemo Skandinavije in Anglije. Večkrat sta obiskala balkanske države – Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Bolgarijo, Romunijo – ter otoke Sicilijo, Sardinijo in Korziko. Letos sta prispela vse do praga Azije – Carigrada -, kjer sta okusila še malo Turčije.

Slikovit mestni trg

Misli jima neutrudno uhajajo v načrte za prihodnje moto pustolovščine. Zavedata se, da je pot okoli Črnega morja zaradi vojnih razmer žal nemogoča, želita si ogledati Skandinavijo oziroma pot na Nordcap, kar pa je zanju trenutno cenovno in časovno precejšen zalogaj. Da, še veliko, veliko imata za povedati, pokazati in za doživeti. Upamo, da se nama nekoč znova pridružita, do tedaj pa jima želimo mnogo brezskrbnih in doživetja polnih moto pustolovščin.

Moto popotovanje po Baltskem trojčku smo pripravili v sodelovanju z Europe Direct Novo mesto in Občino Mirna Peč. V Društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči radi sodelujemo ter seveda dalje snujemo in pripravljamo zanimive in doživetij polne prireditve tudi v prihodnje. V najbolj veselem mesecu skupaj s starši drugošolcev verouka v ponedeljek, 5. decembra, prijazno vabimo na miklavževanje, v četrtek in petek, 22. in 23. decembra, pa z Domom Frata na ogled živih jaslic. Leto bomo v Mirni Peči zaključili z velikim koncertom priljubljenih Čukov z animacijo za otroke in s prazničnim sejmom, ki bo na zadnji četrtek, 29. decembra.

Decembra prijazno vabljeni na Čuke!

Če želite prvi izvedeti, kje se lahko znova prijetno družimo, vas toplo vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Vedno znova se veselimo snidenja z vami,

Brenčači

Brenčači izpostavljamo, Oktober 2022

Oktober 2022 – Pozzzdravljena jesen

Zadnji oktobrski četrtek smo povabili na ustvarjalni dogodek “Pozzzdravljena jesen”. Priredili smo prvi izbor najlepših mirnopeških jesenskih dekoracij, ki smo jih zatem razstavili na vidnih mestih po Mirni Peči.

Pred vrtčevsko enoto Polonca v Mirni Peči se je skupno zvrstilo okroglih 20 čudovitih in domiselnih jesenskih dekoracij povečini iz naravnih materialov. Tričlanska komisija z izjemnim čutom za lepo v sestavi mirnopeškega župana Andreja Kastelica, ravnateljice Osnovne šole Toneta Pavčka Majde Čengija ter nadarjene ustvarjalke in upokojene vzgojiteljice Marte Lužar je preverjala in ocenjevala izvirnost, upoštevanje pogojev in estetiko. Imeli so izjemno težko nalogo izbrati najlepše med najlepšimi, a jim je na koncu vendarle uspelo.

Prvo nagrado v kategoriji skupinskih dekoracij – slasten pladenj sladkih dobrot Pekarne Mirna Peč in brenčaškega medveda – so prejeli šolarji 2.a razreda pod mentorstvom učiteljice Staše Hočevar Zajc. Pri izdelavi “Botre jeseni” so bili pozorni na čisto vsako še tako majhno pozornost, na usklajeno barvno razgibanost in na uporabo čim več naravnih materialov. Prva nagrada za posamični izdelek – drugi brenčaški medved – je šla v roke četrtošolca Martina Parklja, ki je iz buč, koruznih storžev in lesa ustvaril hecno in domiselno dekoracijo “Ata pa mama”. Drugouvrščeni Matevž Perpar Zupan je na slikarskem platnu iz listov, vejic, koruze in naravne barve iz kurkume uprizoril nočni gozd z netopirji, ježkom in lunico na nebu, Alenka Lužar pa je slavila kot tretja s “Sramežljivim škratom” iz živobarvnega listja.

Brenčači vsem nagrajencem iskreno čestitamo ter se zahvaljujemo članom komisije in sponzorjem nagrad – Pekarni Mirna Peč za okusne in omamno dišeče dobrote, Zavodu Villa Artemida za podarjene ure jezdenja in šivilji Brigiti Rupnik, ki je zašila in podarila rutici za mehka brenčaška medveda. Zahvalo izrekamo tudi vsem obiskovalcem in izdelovalcem jesenskih dekoracij. Vsi prelepi izdelki že krasijo središče Mirne Peči in lepo vabljeni, da si jih pobliže ogledate.

Poleg izbora je bilo na brenčaškem dogodku znova zabavno, pestro in zanimivo. Na obisk sta se povabili strašili, ki se nikakor nista mogli zediniti, ali bi stali pri miru ali bi se raje malce razmigali. Naleteli sta namreč na težavo, kajti med stalnim mirovanjem v službi odganjanja nadležnih kradljivih ptic s poljščin sta pozabili, kako se sploh gibati. Na srečo so jima na pomoč priskočili prijazni otroci z nekaj vajami, s katerimi sta si ogreli lesene noge. Skupaj so prav tako naredili bojni načrt, kako pregnati strah v kosti najstrašnejši sraki, in pred odhodom na rob polja povabili na prihodnje brenčaške dogodke.

Zadnji novembrski četrtek, 24. novembra, v Kulturnem društvu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči lepo vabimo na potopisno predavanje motoristke Nine Mikec. Obiskovalci boste lahko uživali v predstavitvi popotovanja po baltskih državah in se razvajali ob pokušanju kulinaričnih dobrot. V najbolj veselem mesecu v letu pa se v četrtek, 29. decembra, v Mirno Peč po dolgem času vračajo priljubljeni Čuki. Decembrski koncert bo predvidoma na prostem, obiskovalci pa boste poleg kakovostne glasbe in nepozabne zabave deležni še odlične hrane in pijače ter raznolike ponudbe na prazničnih stojnicah.

Če želite biti prvi obveščeni o vseh podrobnostih, vas vabimo k prijavi na mailing listo cetrtkova.brencanja@gmail.com. Vse dogodke sproti napovedujemo tudi na Facebook in Instagram profilu Četrtkova brenčanja v Mirni Peči in na naši čisto sveži spletni strani cetrtkova-brencanja.si. Dobrodošli v našo družbo.